Kristusovo vstajenje je vir vsega našega upanja, je papež poudaril v sklopu vrste katehez o Jezusu Kristusu, našem upanju. Današnji nagovor je začel z mislijo, da sta središče naše vere in srce našega upanja trdno zakoreninjena v Kristusovem vstajenju. Ko namreč pozorno beremo evangelije, se zavemo, da je ta skrivnost presenetljiva ne le zato, ker je človek – Božji Sin – vstal od mrtvih, ampak tudi zaradi načina, kako se je odločil to storiti.

»Jezusovo vstajenje ni bahavo zmagoslavje, niti ni maščevanje ali povračilo njegovim sovražnikom,« je razmišljal papež: »To je čudovito pričevanje o tem, kako je ljubezen sposobna znova vstati po velikem porazu, da bi nadaljevala svojo neustavljivo pot.«

Bog nikoli ne obupa nad nami.

Naša miselnost se razlikuje od Božje

Papež je poudaril, kako se naša miselnost in odzivi običajno precej razlikujejo od Kristusovih: »Ko znova vstanemo po travmi, ki so jo povzročili drugi, je naš prvi odziv pogosto jeza, želja, da bi nekdo plačal za to, kar smo pretrpeli,« toda »Vstali,« tako Leon XIV., »se pojavi iz podzemlja smrti in se ne maščuje. Ne vrača se z dejanji moči, temveč s krotkostjo izkazuje veselje ljubezni, ki je večja od sleherne rane in močnejša od vsake izdaje.«

Papež Leon XIV. med današnjo splošno avdienco v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

»Mir z vami«

Poleg tega, je poudaril papež, Jezus ne čuti nobene potrebe, da bi ponavljal ali potrjeval svojo lastno premoč, ampak se prikaže svojim prijateljem in »to počne zelo obzirno, ne sili v hitrost njihove sposobnosti dojemanja, le z željo, da se vrne v občestvo z njimi in jim pomaga premagati občutek krivde.« Jezus pravzaprav po vstajenju »vstopi v zaprto sobo tistih, ki jih je ohromil strah, in jim prinese dar, o katerem si nihče ni drznil niti upati: mir,« je pojasnil papež.

Gospodov pozdrav »Mir z vami« nas preseneča, ker je tako preprost in skoraj običajen, tako Leon XIV. Toda spremlja ga gesta, »tako lepa, da je skoraj zaskrbljujoča«, ko Jezus učencem pokaže svoje roke in stran z znamenji trpljenja. Papež je ob tem pripomnil, da v Jezusu v tem trenutku ni niti kančka zamere, saj je Božji Sin zdaj popolnoma spravljen z vsem, kar je pretrpel.

Gospod s tem, ko pokaže svoje rane, »potrdi ljubezen, ki je močnejša od sleherne nezvestobe, in dokazuje, da se niti v trenutku našega neuspeha ne odmakne od nas. Bog nikoli ne obupa nad nami.«

Tudi mi smo poslani: »Gospod nam pokaže svoje rane in reče: mir z vami; ob tem nas prosi, naj bomo tudi mi priče njegovega miru.«

Bog odpušča, spodbuja in obnavlja zaupanje

Ko nas izdaje ranijo, je priznal papež, pogosto le zamahnemo z roko: »Saj ni pomembno«, »je že mimo«, vendar »resničnega miru nismo deležni. Jezus pa ne deluje in ne razmišlja tako, saj Gospod »ponuja svoje rane kot jamstvo odpuščanja« in »dokazuje, da vstajenje ni izbris preteklosti, temveč spremenjenje preteklosti v upanje usmiljenja«.

Papež je poudaril, da Gospod z besedami miru apostolom zaupa odgovornost, da so orodja sprave v svetu, tako da jim vdihne Svetega Duha, istega Duha, ki ga je podpiral v poslušnosti Očetu in v ljubezni vse do križa. »Od tistega trenutka,« tako Leon XIV., »apostoli ne bodo mogli več molčati o tem, kar so videli in slišali, namreč da Bog odpušča, spodbuja in obnavlja zaupanje«.

»To je srce poslanstva Cerkve,« je svoje misli sklenil papež: »Ne, da daje oblast drugim, temveč da posreduje veselje tistim, ki so ljubljeni ravno takrat, ko si tega ne zaslužijo … To je moč, iz katere so zrasle krščanske skupnosti, moč, ki je omogočila njihovo rast.« Nazadnje je papež še spomnil, da smo »tudi mi poslani«: »Gospod nam pokaže svoje rane in reče: mir z vami; ob tem nas prosi, naj bomo tudi mi priče njegovega miru.«

Madagaskar v teh dneh doživlja obdobje družbenih nemirov zaradi nasilja po protestih, ki jih vodijo skupine mladih zaradi prekinitev oskrbe z vodo in elektriko. FOTO: Vatican Media

Prošnja za mir na Madagaskarju

Po koncu današnje splošne avdience je papež izrazil žalost ob novici, da vzhodnoafriška država Madagaskar v teh dneh doživlja obdobje družbenih nemirov zaradi nasilja po protestih, ki jih vodijo skupine mladih zaradi prekinitev oskrbe z vodo in elektriko. Papež je v svojem pozivu k molitvi za umiritev razmer omenil »nasilne spopade« med policijo in protestniki, »ki so povzročili smrt nekaterih od njih okoli sto ranjenih«.

Po zadnjih poročilih Združenih narodov je umrlo 22 ljudi, več kot sto pa jih je bilo ranjenih.

Skupine, ki jih vodijo mladi, so mobilizirale obsežne proteste, zaradi katerih je predsednik Andry Rajoelina 29. septembra razpustil vlado.

Protesti »generacije Z«

Proteste na Madagaskarju so navdihnili nedavni protesti »generacije Z« v Keniji in Nepalu, pojavili pa so se zaradi gospodarske in družbene stiske, ki jo občuti na milijone madagaskarskih državljanov. Med glavnimi vzroki za nemire, ki jih navajajo protestniki, so omejene osnovne storitve, propadajoča infrastruktura, nenehni izpadi električne energije in korupcija na visoki vladni ravni.

Z uporabo družbenih omrežij so skupine, ki jih vodijo mladi, mobilizirale obsežne proteste, zaradi katerih je predsednik Andry Rajoelina 29. septembra razpustil vlado. Po podatkih Združenih narodov med žrtvami niso le protestniki, temveč tudi mimoidoči, nekaj oseb pa je izgubilo življenje v poznejšem nasilju kriminalnih združb.

Malgaško ministrstvo za zunanje zadeve poročanje o številu smrtnih žrtev zavrača in trdi, da številke temeljijo na »govoricah in lažnih informacijah«.