Zavzemanje za konkretnega človeka je misel in drža papeža Frančiška že od nastopa njegovega pontifikata, oziroma sega še veliko globlje v njegovo mladost.

Jorge Mario Bergoglio na Bledu. FOTO: svak Milko

Fant iz Gorenjske

V 60. letih prejšnjega stoletja je v Argentino iz takratne Jugoslavije pribežal Andrej Golar. Skupaj s še nekaterimi fanti se je podal čez mejo v želji po lepšem in svobodnejšem življenju. Poiskal si je priložnostna dela, zaposlitev pa je na koncu našel v knjižnici filozofske in teološke fakultete v mestecu San Miguel blizu Buenos Airesa. Njegovo delavnost in znanje jezikov je kmalu opazil takratni vodja knjižnice pater Jorge Mario Bergoglio in Andreja imenoval za šefa zaposlenih, njuno poznanstvo pa je postopno preraslo v pravo prijateljstvo. Ker je Bergoglio vedel za stisko Gólarjeve družine (Andrej je imel še tri sestre), je zaskrbljenim staršem napisal pismo in jih potolažil, da je s sinom vse v redu, toda želel je narediti še korak dlje.

Jorge Mario Bergoglio na Brezjah. FOTO: svak Milko

Obisk Slovenije

Ko se je mudil na študiju v Evropi, se je odločil, da kar sam obišče Golarjeve iz Virmaš ter jim prinese pozdrave in darila Andreja, ki se zaradi režima ni smel vrniti v takratno Jugoslavijo. Ob p. Bergogliu so Golarjevi spet začutili bližino sina Andreja, ki je poleg pozdravov poslal tudi nekaj daril. Nekajurni obisk je bil verjetno največje darilo za starše in tri sestre.

Andrejeva mlajša sestra, ki je želela ostati anonimna, mi je pred leti povedala, kaj jim je pomenil ta obisk. »Staršem je zelo veliko pomenil, res. Se mi zdi, da sta bila potem kar bolj pomirjena, ker prej tudi dolgo časa ni pisal. Živela sta v negotovosti, kaj je z njim, tako da je bilo potem čisto drugače. Tudi mama se potem ni več toliko sekirala. Do takrat je pogosto jokala.«

Bergoglievo pismo Golarjevim. FOTO: svak Milko

Neuslišana želja

Andrej se je še istega leta poročil s Suzano, ki je bila italijanskega rodu. Rodila sta se jima sinova Patrik in Kristjan. Želja po obisku domovine in srečanju s svojci pa se mu ni nikoli izpolnila. Kmalu po smrti staršev je leta 2001 za posledicami dolgotrajne bolezni odšel tudi Andrej.

Presenečenje

Za sestre z družinami pa je posebno presenečenje nastopilo 13. marca pred osmimi leti, ko so na balkonu cerkve svetega Petra v Vatikanu ugledale znan obraz. »Zvečer nisem kaj dosti gledala poročila, ne televizije, ampak priimek Bergoglio mi je ostal v spominu. Ponoči nisem spala, študiram, zato sem šla takoj zjutraj iskat pisma in brskat po kartonski škatli in bila sem čisto vzhičena. Pokličem obe sestri in mlajša je takoj vedela in je v službi vsem povedala: 'Ta papež je bil že pri nas!' Tudi ostali prijatelji so bili navdušeni.«

Prevod Bergoglievega pisma Golarjevim iz leta 1968. FOTO: svak Milko

Andrejevi sestri, ki sta želeli ostati anonimni, ter svak Milko, ki je p. Bergoglia vozil in fotografiral, gledajo na papeža danes drugače kot večina ljudi. Frančišek je bil pri njih doma. Edini razlog njegovega potovanja v Slovenijo je bil, da prinese pozdrave in s tem bližino Golarjevega Andreja, ki so ga starši in tri sestre tako pogrešali.

Papež Frančišek se je spomnil slovenskih krajev, ki jih je obiskal, tudi Bleda. FOTO: svak Milko

Mlajša sestra pravi: »Prišel je v eno zakotno vas, k enim neznanim ljudem. To moraš biti res …« »… Tu se vidi njegov karakter, kakšen človek je,« doda svak Milko, »ni mu težko iti k nekim ljudem samo na podlagi poznanstva z njihovim sinom, da obišče starše, jih potolaži in jim pove, da je s sinom vse v redu.«

Starejša sestra še doda: »Zgleda, da je tudi on gor rastel bolj v revščini, zato bolje razume ljudi. Želim mu, da bi bil zdrav.«

Papežu sem prejšnji teden prenesel pozdrave Golarjevih. FOTO: Vatican Media

Obujen spomin na obisk Slovenije

Ob zaključku našega pogovora sta sestri in svak izrazili željo, da bi se lahko še kdaj srečali s p. Bergogliem, zdaj papežem Frančiškom, sam pa sem obljubil, da bom, če bo le kdaj priložnost, papežu prenesel njihove pozdrave. To se je zgodilo pred tednom dni, na srečanju papeža s katoliškimi novinarji. Ob izrečenih pozdravih je papež takoj dodal imena krajev, ki jih je obiskal, obraz pa se mu je še posebej razvedril ob fotografijah, ki sem mu jih lahko pokazal. Spomnil se je Bleda, Brezij, Škofje Loke, Virmaš.

Vatikansko dvorano Klementina smo sodelavci Družine zapustili z občutkom hvaležnosti, da smo svetemu očetu lahko prenesli te pozdrave in obudili spomin na njegov obisk Slovenije.