Sveti oče je na tradicionalni avdienci za diplomate v začetku novega koledarskega leta predstavil svojo vizijo »diplomacije upanja«, ki po njegovih besedah temelji na resnici, odpuščanju, svobodi in pravičnosti, poročajo vatikanski mediji. Papež je nagovor, ki ga je po uvodnem pozdravu prebral msgr. Filippo Ciampanelli, podtajnik Dikasterija za Vzhodne Cerkve, začel z opozorilom, kako pomembno je jubilejno leto za Katoliško cerkev, in poudaril, da vsakega izmed nas poziva, naj znova odkrijemo »tisto, kar je v resnici bistveno«.

Pred vse bolj stvarno grožnjo svetovne vojne je poslanstvo diplomacije prav spodbujanje dialoga z vsemi, tudi s tistimi sogovorniki, ki veljajo za 'neprijetne' ali ki se jim odreka legitimnost za pogajanja.

Italijanskim oblastem se je zahvalil za njihova prizadevanja, da mesto Rim pripravijo na sprejem milijonov romarjev, ki bodo leta 2025 pripotovali v večno mesto.

»Pred vse bolj stvarno grožnjo svetovne vojne je poslanstvo diplomacije prav spodbujanje dialoga z vsemi, tudi s tistimi sogovorniki, ki veljajo za 'neprijetne' ali ki se jim odreka legitimnost za pogajanja. To je edini način, kako pretrgati verige sovraštva in maščevanja, ki zapirajo, ter razorožiti orožje človeške sebičnosti, ponosa in napuha, iz katerih izvira volja po vojskovanju,« je bil odločen papež Frančišek.

Ob začetku leta ugotavljamo, je spomnil, kako naš svet razdvajajo številni oboroženi spori, teroristična dejanja, družbene napetosti in ustvarjanje novih pregrad, ki ločujejo ljudi. Vse ljudi je povabil, naj opustijo »logiko soočanja« in raje sprejmejo »logiko srečanja, da nas prihodnost ne bi našla brezupno plavajočih, temveč da bi se prebijali naprej kot romarji upanja, posamezniki in skupnosti v gibanju, zavezani gradnji prihodnosti miru«.

Diplomacija upanja mora biti diplomacija resnice, ki povezuje stvarnost, resnico in znanje, da bi ljudem zagotovila skupni jezik, zasidran v stvarnosti.

Diplomacija upanja v resnici

Papež je nato predstavil svojo vizijo »diplomacije upanja«, ki lahko po njegovih besedah razprši goste oblake vojne z »obnovljenimi vetrovi miru«. Po njegovih besedah so vsi ljudje obdarjeni s prirojeno žejo po resnici in hrepenijo po tem, da bi slišali veselo oznanilo, ki odgovarja na potrebo človeštva po nekom, ki bi nas rešil iz naše bede.

Obenem je opozoril, da »skorajda ni kotička našega sveta, ki bi ostal nedotaknjen zaradi široke kulturne preobrazbe, ki jo je povzročil hiter tehnološki napredek, katerega usklajenost s trgovinskimi interesi je vse bolj očitna in ustvarja kulturo, ki je ukoreninjena v potrošništvu«.

Kot odgovor, je dejal papež, mora diplomacija upanja zato biti »diplomacija resnice«, ki povezuje stvarnost, resnico in znanje, da bi ljudem zagotovila skupni jezik, zasidran v stvarnosti. Jezik je še posebej pomemben v diplomatskih odnosih, je opozoril papež in obžaloval prizadevanja za spreminjanje pomena izrazov ali enostransko razlago vsebine pogodb o človekovih pravicah. Po njegovih besedah je to »prava ideološka kolonizacija, ki poskuša v skladu s skrbno načrtovanimi programi izkoreniniti izročilo, zgodovino in verske vezi narodov«. Sveti oče je kot »nesprejemljive« obsodil poskuse uzakonitve »domnevne pravice do splava«.

FOTO: Vatican Media

Odpuščanje za preseganje sovraštva

Papež je pozval tudi k »diplomaciji odpuščanja«, ki lahko najde načine, kako popraviti odnose, ki so jih pretrgali sovraštvo in nasilje, na način, ki poskrbi za žrtve. Mednarodno skupnost je pozval, naj ustavi vojne v Ukrajini in Gazi, pri čemer je opozoril na velikanski davek, ki so ga spopadi doslej terjali od nedolžnih civilistov.

»Obenem je treba poudariti,« je dodal, »da vojno podžiga nenehno širjenje vedno bolj izpopolnjenega in uničujočega orožja.« Znova je zatrdil, da je »vojna vedno poraz«. Spomnil je na oborožene spore v Mjanmaru, Sudanu, Sahelu, Afriškem rogu, Mozambiku in na vzhodnih območjih Demokratične republike Kongo, obsodil vedno bolj izrazito širjenje antisemitizma in preganjanja krščanskih skupnosti.

Zbranim diplomatom je položil na srce, da »pravega miru ni brez zagotovitve verske svobode, ki vključuje spoštovanje vesti posameznikov ter možnost javnega izražanja vere in pripadnosti skupnosti«. Izrazil je upanje za prihodnost Sirije in dejal, da bi morali vsi Sirci, vključno s kristjani, sodelovati pri gradnji skupnega dobrega za celoten narod.

Diplomacija upanja je tudi diplomacija pravičnosti, saj miru brez pravičnosti ne more biti.

Svoboda in pravičnost kot temelj miru

Papež je nato pozval k »diplomaciji svobode«, katere cilj je odpraviti trgovino z ljudmi, odvisnost od drog in druge oblike sodobnega suženjstva. Vse države je pozval, naj poskrbijo za žrtve trgovine z ljudmi in migrante, ki se odpravijo na pot v iskanju boljšega življenja, obenem pa je pozval k prizadevanjem za odpravo temeljnih vzrokov razseljevanja.

Dodal je, da je diplomacija upanja tudi »diplomacija pravičnosti«, saj miru brez pravičnosti ne more biti, in izpostavil poziv jubilejnega leta k odpuščanju dolgov, tako družbenih kot davčnih. Znova je pozval tudi k odpravi smrtne kazni v vseh državah, »saj ta danes nima nobenega opravičila med orodji, ki lahko znova vzpostavijo pravičnost«.

FOTO: Vatican Media

Odplačilo okoljskih dolgov za skupni dom

Na koncu je sveti oče spomnil na dolg človeštva do našega skupnega doma, za katerega bi po njegovih besedah morale države skrbeti s prizadevanji za delitev finančnih sredstev za blažitev posledic podnebnih sprememb. »V luči tega okoljskega dolga,« je poudaril, »je pomembno najti učinkovite načine za pretvorbo zunanjega dolga revnih držav v učinkovite, ustvarjalne in odgovorne politike in programe za spodbujanje celostnega človeškega razvoja.«

Pred zaključkom srečanja s člani diplomatskega zbora je izrazil sožalje vsem prizadetim in zagotovil molitev »za žrtve potresa, ki je pred dvema dnevoma prizadel Tibet«. Ob začetku jubilejnega leta je diplomate, akreditirane pri Svetem sedežu, spodbudil z besedami: »Naj se v srcih vseh ljudi razcveti upanje, da bi se uresničile naše želje po miru.«