Izbrisati vse razlike med moškimi in ženskami pa »pomeni izbrisati človeškost. V resnici naj bi moški in ženska obstajala v rodovitni 'napetosti', je po navedbah spletnega portala Vatican News pojasnil sveti oče. Udeležencem srečanja je v branje priporočil roman Gospodar sveta, ki ga je leta 1907 napisal katoliški duhovnik Robert Hugh Benson, sin anglikanskega nadškofa iz Canterburyja. »Roman govori o prihodnosti in je preroški, saj prikazuje to težnjo po brisanju vseh razlik,« je dejal Frančišek. Zaradi trdovratnih težav s simptomi gripe je svoj govor tudi tokrat prepustil enemu svojih sodelavcev, s pripombo, »da se ne bom preveč utrudil«.

Mednarodni simpozij »Moški-ženska: Božja podoba. Za antropologijo poklicev« je bil nadaljevanje prejšnjega srečanja iz leta 2022, posvečenega teologiji duhovništva.

Simpozij

Frančišek je s tem pojasnilom začel svoj nagovor udeležencem mednarodnega simpozija »Moški-ženska: Božja podoba. Za antropologijo poklicev«, ki je v Vatikanu zasedal 1. in 2. marca. Za organizacijo srečanja je bil pristojen kardinal Marc Ouellet, upokojeni prefekt Dikasterija za škofe, skupaj s Centrom za raziskovanje in antropologijo poklicev. Srečanje je bilo nadaljevanje prejšnjega simpozija iz leta 2022, posvečenega teologiji duhovništva.

V vnaprej pripravljenem besedilu je papež premišljeval o temi tokratnega simpozija, ki je bila namenjena predvsem poudarku na antropološki razsežnosti vsakega poklica.

Papež Frančišek in kardinal Marc Ouellet na petkovem srečanju. FOTO: Vatican Media

Človeška oseba je poklicanost

Resnično, je poudaril Frančišek, življenje človeškega bitja je poklicanost, ki ima odnosni značaj: »Obstajam in živim v odnosu do tistega, ki me je ustvaril, do resničnosti, ki me presega, do drugih in do sveta okoli sebe, v katerem sem poklican, da z veseljem in odgovornostjo sprejmem posebno in osebno poslanstvo.«

To temeljno antropološko resnico včasih spregledamo v današnjem kulturnem kontekstu, v katerem so ljudje običajno omejeni zgolj na svoje materialne in primarne potrebe. Po papeževih besedah pa je človek več kot to: moški in ženska, ki ju je Bog ustvaril po svoji podobi, »nosita v sebi željo po večnosti in sreči, ki jima jo je v srce položil sam Bog in sta poklicana, da jo uresničita s posebno poklicanostjo«.

Ne gre zgolj za to, da nam je vsem zaupano poslanstvo, pač pa »vsak izmed nas je poslanstvo«.

Naše bivanje ni plod naključja

Naše bivanje na svetu namreč ni zgolj plod naključja, ampak smo del načrta ljubezni in smo povabljeni, da izstopimo iz sebe ter ga uresničujemo zase in za druge, je pojasnil papež. Ne gre zgolj za to, da nam je vsem zaupano poslanstvo, pač pa »vsak izmed nas je poslanstvo«.

Frančišek je zato pozdravil simpozij in raziskave na to temo, saj po njegovih besedah »širijo zavest o poklicanosti, h kateri je vsako človeško bitje poklicano od Boga«, koristne pa so tudi za premislek o današnjih izzivih, o sedanji antropološki krizi in o potrebi po spodbujanju človeških in krščanskih poklicev.

Udeleženci tokratnega srečanja v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Pogum za iskanje Božje volje

Poudaril je tudi pomen spodbujanja »učinkovitejše krožnosti« različnih vrst poklicev v Cerkvi, vključno z laiškimi poklici, posvečenimi službami in posvečenim življenjem, da bi »lahko prispevali k ustvarjanju upanja v svetu, ki ga prežema smrt«. In prav ustvarjanje tega upanja, »postavljanje v službo Božjega kraljestva za gradnjo odprtega in bratskega sveta je poslanstvo, zaupano vsaki ženski in vsakemu moškemu našega časa«.

Ob koncu nagovora je papež udeležence simpozija spodbudil, naj se ne izogibajo tveganju, ko iščejo Božjo voljo pri svojem delu, in jih spomnil, da živa vera ni nekakšen muzejski artefakt: »Sveti Duh od nas zahteva zvestobo, ta zvestoba pa nas premika in pogosto vodi k tveganju.«