Papež Benedikt XVI. je prvič javno izrazil svoje mnenje o aferi 'Vatileaks'. »Želim obnoviti zaupanje v svoje najožje sodelavce in v vse, ki mi vsakodnevno zvesto, požrtvovalno in v tišini pomagajo opravljati moje poslanstvo«, je sveti oče dejal ob zaključku včerajšnje splošne avdience na Trgu sv. Petra v Vatikanu.

Zadnji 'dogodki, ki se tičejo kurije in mojih sodelavcev', so papeža po njegovih besedah izjemno užalostili. Nikoli pa ni bilo omajano njegovo trdno prepričanje, da kljub šibkosti ljudi, navkljub težavam in preizkušnjam Cerkev vodi Sveti Duh in da jo pri njenem delovanju podpira Bog Oče.

Benedikt XVI. je obenem izrazil kritiko do številnih medijev, ki v javnosti širijo različna predvidevanja, v celoti neutemeljena in ki presegajo vsa dejstva, ob tem pa ustvarjajo podobo Svetega sedeža, ki ne ustreza resničnosti. Benedikt XVI. je zato ponovno izrazil svoje zaupanje in spodbudo svojim najožjim sodelavcem.

Minuli petek je v javnost prišla vest, da je bil zaradi suma kraje zaupnih dokumentov aretiran papežev majordom, šestinštiridesetletni Paolo Gabriele.

Po mnenju kölnskega zgodovinarja Rudolfa Lilla sedanji papež vodenja Vatikana nima v celoti pred očmi. V razpravi o posledicah afere 'Vatileaks' je za berlinski časnik 'Berliner Zeitung' pojasnil, da se Benedikt XVI. 'premalo zanima' za vsakodnevno delo vatikanske vlade. Spletke, ki se dogajajo med vatikanskimi zidovi, so namreč namenjene tudi njemu: »Gotovo pri tem računajo na to, da bodo papežu zavestno povzročili škodo.«

Po Lillovem mnenju so objavo papeževih zaupnih dokumentov odredili 'ljudje na visokih položajih', majordom Gabriele pa je pri vsem dogajanju 'zgolj žrtveno jagnje'.

Lill je prepričan, da bodo sledile nove aretacije. Postavlja pa se vprašanje, 'ali niso v škandal vpleteni ljudje, ki nikoli ne bodo aretirani'. Po mnenju nemškega zgodovinarja je v Vatikanu 'navada, da temu ali onemu kardinalu ali pa prelatu v strogi tajnosti naložijo nove naloge izven Vatikana'.

Afera 'Vatileaks' papežu škoduje, meni Lill. Kaže na to, 'da pravzaprav obstajata dve katoliški Cerkvi: Cerkev prelatov in cerkvenih funkcionarjev tam zgoraj in Cerkev župnikov in občestev pod njo'.

Ugledni izvedenec za italijansko in vatikansko zgodovino vidi tudi povezavo med afero 'Vatileaks' in nedavno razrešitvijo vodje Vatikanske banke Ettoreja Gottija Tedeschija. Benedikt XVI. si je 'osebno iskreno prizadeval', da bi na ta položaj imenovali zaupanja vrednega uglednega bankirja, kar pa očitno ni ustrezalo 'notranjim upornikom'.