Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Papež znova odločen »ne« ženskemu duhovništvu

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 29. 11. 2022 / 10:04
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 29.11.2022 / 11:44
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Papež znova odločen »ne« ženskemu duhovništvu

Papež znova odločen »ne« ženskemu duhovništvu
Papež Frančišek med pogovorom. FOTO: Vatican Media
Papež Frančišek se je v novem obširnem pogovoru za ameriško jezuitsko revijo med drugim znova dotaknil vprašanj ženskega duhovništva, rasnega razlikovanja in svojega stališča do ruskega napada na Ukrajino.

Kot je po navedbah avstrijskega Kathpressa pojasnil v pogovoru za ameriško jezuitsko revijo America Magazine, gre pri ženskem duhovništvu v Katoliški cerkvi za teološki problem: »Če gledamo samo na posvečene službe, amputiramo bistvo Cerkve.« Po njegovih besedah pot ni samo posvečeno služenje.

Zavračanje mašniškega posvečevanja žensk ni diskriminacija.

Zavračanje mašniškega posvečevanja žensk pa ni diskriminacija, je zatrdil voditelj vesoljne Cerkve. »Dejstvo, da ženske ne smejo vstopiti v duhovništvo, jim ne jemlje ničesar,« je pojasnil papež in dodal, da se dostojanstvo žensk neposredno odraža v Cerkvi, ki je prav tako ženska. Žal pa Cerkev »prepogosto ne zna« razložiti tega načela v katehezi.

S člani uredništva jezuitske revije America Magazine. FOTO: Vatican Media

V Cerkvi obstajata petrinsko in marijansko načelo, je še pojasnil sveti oče: posvečene službe so povezane s petrinskim načelom, ženske pa so dodeljene marijanskemu načelu, ki je »še pomembnejše«: »Cerkev je ženska. Cerkev je nevesta. Zato se mora dostojanstvo žensk odražati tudi na tej liniji.«

Tukaj v Vatikanu položaji, na katere smo imenovali ženske, delujejo bolje.

Papež je poudaril tudi pomen žensk na upravnih položajih: »Glede tega menim, da moramo dati več prostora ženskam. Tukaj v Vatikanu položaji, na katere smo imenovali ženske, delujejo bolje.« Med drugim je z ženskami zasedel pet od šestih mest za laike v vatikanskem ekonomskem svetu: »To je bila revolucija.« Poleg tega, je spomnil sveti oče, je namestnica vatikanskega guvernerja ženska: »Ko ženska vstopi v politiko ali kaj vodi, to običajno počne bolje. Med ekonomisti je veliko žensk, ki konstruktivno obnavljajo gospodarstvo.«

Rasizem je »greh proti Bogu«

V pogovoru, ki je bil po navedbah jezuitske revije America Magazine v španščini opravljen 22. novembra, je papež spregovoril tudi o številnih drugih temah. Med drugim je rasno razlikovanje odločno obsodil kot »nedopusten greh proti Bogu«, se izrekel proti »družbeno-političnemu zmanjševanju evangeljskega sporočila« in poudaril, da mora biti Cerkev pri obravnavi primerov zlorab povsem pregledna - to ne velja le za duhovnike, ampak tudi za škofe.

Polarizacija ni katoliška. Katoličan ne razmišlja v kategoriji ali-ali; bistvo katoličana je tako eno-kot drugo.

Po navedbah spletnega portala Vatican News je jasno posvaril pred polarizacijo znotraj Cerkve: »Polarizacija ni katoliška. Katoličan ne razmišlja v kategoriji ali-ali; bistvo katoličana je tako eno-kot drugo.«

Srečanje z ukrajinskim predsednikom Zelenskim v Vatikanu spomladi 2020. FOTO: Vatican Media

Jasne besede o ruski vojni v Ukrajini

Papež je znova obširno spregovoril tudi o vojni v Ukrajini in ostro obsodil rusko invazijo. »Nikoli nisem dajal vtisa, da želim prikriti agresijo,« je poudaril Frančišek v odgovoru na večkrat izražene kritike, kako se je izognil neposredni obsodbi Rusije zaradi vojne: »Seveda je ruska država tista, ki vdira na ozemlje druge države, to je povsem jasno.«

Vsi vedo, kakšno je moje stališče, s Putinom ali brez njega, tudi če ga izrecno ne imenujem.

Včasih pa se je trudil, da ni bil preveč določen, da ne bi žalil. Kadar obsoja, to raje počne na splošno, »čeprav je jasno, koga obsojam«. Nobene potrebe ni, »da bi navedel ime in priimek«, je prepričan papež. Tisti, ki mu očitajo, da »ne govori o Putinu«, »so malenkostni«: »Vsi vedo, kakšno je moje stališče, s Putinom ali brez njega, tudi če ga izrecno ne imenujem.«

Ko govori o Ukrajini, govori tudi o krutosti, ki se tam dogaja: »Na splošno so morda najbolj kruti tisti, ki pripadajo Rusiji, ne pa tudi ruskemu izročilu, kot so Čečeni, Burjati in tako naprej,« je pojasnil cerkveni voditelj.

Putin ni želel srečanja

Frančišek je v pogovoru znova poudaril pripravljenost Vatikana za posredovanje in ob tem opisal, kako so njegova prizadevanja za mirovno diplomacijo v Moskvi na začetku vojne naletela na gluha ušesa. Spomnil je na svoj obisk ruskega veleposlaništva v Rimu takoj po izbruhu vojne v letošnjem februarju. Takrat je ruskemu predsedniku Putinu sporočil, da se je pripravljen z njim srečati.

Ko bom potoval, bom šel v Moskvo in Kijev, v oba kraja, ne samo v enega.

Papežev pogoj je bil »priprto okno za pogajanja«. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov mu je nato odgovoril z »zelo prijaznim pismom«, »iz katerega sem razumel, da to zaenkrat ni potrebno«, je pojasnil Frančišek, ki se je nato odločil: »Ko bom potoval, bom šel v Moskvo in Kijev, v oba kraja, ne samo v enega.«

Za dialog s Pekingom

V drugem delu pogovora je papež branil svojo politiko do Kitajske pred obtožbami, da je plačal visoko ceno, ker je stopil naproti pekinški vladi, saj je bil obsojen na molk pri vprašanju človekovih pravic. »Problem ni v tem, ali govoriti ali molčati,« je pojasnil Frančišek, »to ni stvarnost. Stvarnost je takšna: ali začeti dialog ali ne.«

Dialog s Kitajsko je počasen, ima svoje trenutke neuspeha in uspeha, vendar ne vidim druge poti.

Kar zadeva Kitajsko, se je »odločil za pot dialoga«: »Ta je počasen, ima svoje trenutke neuspeha in uspeha, vendar ne vidim druge poti.« Kot je dejal, se pri vzhodni politiki zgleduje po nekdanjem vatikanskem državnem tajniku kardinalu Agostinu Casaroliju (1914-1998), zgodovinskemu arhitektu vatikanske vzhodne politike v času papežev Pavla VI. in Janeza Pavla II.

Joe Biden s soprogo na avdienci pri papežu Frančišku, oktober 2021. FOTO: Vatican Media

»Splav ne sodi v strankarske spore«

Presenetljivo previden je bil papež v svojem komentarju za revijo America Magazine glede vprašanja splava, ki razdvaja družbo in Cerkev v Združenih državah Amerike. Ni prav, »da preprosto odstranimo človeško življenje, ko želimo rešiti določen problem«, zelo težko pa postane, »če se ta stvarnost, da s splavom ubijemo človeško življenje, spremeni v politični problem ali če se pastir Cerkve vključi v politično kategorizacijo«, je dejal Frančišek.

Nikomur ne smemo dovoliti, da si prisvoji univerzalno vprašanje splava - ne pripada ne eni ne drugi stranki, pač pa je univerzalno.

»Vsakokrat, ko določeno vprašanje izgubi pastoralno razsežnost,« je nadaljeval sveti oče, »postane politični problem, postane bolj politično kot pastoralno. Nikomur ne smemo dovoliti, da si prisvoji to univerzalno vprašanje - ne pripada ne eni ne drugi stranki, pač pa je univerzalno.«

»Jezus ni ustanovil škofovske konference«

Na vprašanje, ali je Škofovska konferenca ZDA ravnala prav, ko je boj proti splavu postavila za svojo prednostno nalogo, je papež odgovoril, da je to »problem škofovske konference, ki ga mora rešiti sama«: »Zanima me odnos škofa do ljudstva - to je zakramentalno. Druga je organizacijska, pri čemer se škofovske konference včasih tudi zmotijo.«

Jezus ni ustvaril škofovskih konferenc. Jezus je ustvaril škofe in vsak škof je dušni pastir svojega ljudstva.

Frančišek to razlikovanje pojasni na drugem mestu v pogovoru. Škofovske konference so pogosto prizorišče »boja tendenc, desnice proti levici«, vendar »ne nosijo odgovornosti iz mesa in krvi«, kot jo ima škof kot »pastir svojega ljudstva«: »Jezus ni ustvaril škofovskih konferenc. Jezus je ustvaril škofe in vsak škof je dušni pastir svojega ljudstva.« Frančišek je škofovsko konferenco opisal kot organizacijo, ki naj bi pomagala in povezovala, predstavljala naj bi simbol edinosti. »Toda milost Jezusa Kristusa je v odnosu med škofom in njegovim ljudstvom, njegovo škofijo,« je prepričan papež.

»K spovedi vsakih 15 dni«

Ko se srečuje z ljudmi, je vedno vesel, je za revijo America Magazine povedal papež Frančišek, ki bo 17. decembra dopolnil 86 let in bo kmalu obhajal deseto obletnico papeževanja. Obenem je priznal, da ima pogosto težave pri usklajevanju svojega dela s papeževanjem. »Ena od stvari, ki se mi kot papežu zdi najtežja, je ta, da se ne morem preprosto sprehajati po ulici, med ljudmi,« je malce potožil. Nemogoče je, da bi se sam odpravil v mesto.

Bog me osrečuje, vedno mi stoji ob strani.

Kljub temu je srečen, »saj me Bog osrečuje«. Gospodu nima česa očitati: »Vedno mi stoji ob strani. Človek ima svoje napake in tudi grehe. K spovedi grem vsakih 15 dni - ne vem, takšen pač sem,« je sklenil voditelj Katoliške cerkve.

Nalaganje
Nazaj na vrh