Zapri
Iskanje

Papežev odlok o tradicionalnem bogoslužju krepi pristojnost škofov?

Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 17. 08. 2021 / 14:22
Čas branja: 1 minuta
Nazadnje Posodobljeno: 17.08.2021 / 14:29
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Papežev odlok o tradicionalnem bogoslužju krepi pristojnost škofov?

Papežev odlok o tradicionalnem bogoslužju krepi pristojnost škofov?
Župnijske strukture na osnovi tridentinskega obreda naj ne bi predstavljale konkurence obstoječim župnijskim skupnostim FOTO: Wikipedia
Papež Frančišek je z omejitvijo obhajanja tradicionalnih bogoslužij po mnenju nemškega izvedenca za cerkveno pravo še okrepil pristojnost krajevnih škofov.

S tem so jim bila vrnjena pooblastila, »ki so bila nekdaj del njihove izvirne pristojnosti«, je cerkveni pravnik Georg Bier pojasnil v nedavnem pogovoru za nemški spletni portal katholisch.de. Leta 2007 je Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. to pristojnost škofom odvzel.

V dokumentu motu proprij z naslovom »Traditionis custodes« (Varuhi izročila) je papež Frančišek sredi letošnjega julija običajno obhajanje svete maše, kakršnega sta določila Pavel VI. in Janez Pavel II., določil kot »edini izrazni način« rimskega obreda. Tradicionalna bogoslužja po misalu Janeza XXIII. iz leta 1962, ki jih je leta 2007 velikodušneje dopustil Frančiškov predhodnik Benedikt XVI., so odslej mogoča le še z izrecnim dovoljenjem krajevnega škofa.

Škofom so vrnjena pooblastila, ki so bila nekdaj del njihove izvirne pristojnosti.

S Frančiškovo formulacijo pa bi lahko po mnenju Georga Biera rekli, da je »prednostni položaj mašnih knjig iz leta 1969 znova le jasneje in očitneje poudarjen«. Obstaja »en sam izrazni način rimskega obreda. Vse drugo je stvar izrecnih dovoljenj«.

Po oceni cerkvenega pravnika iz nemškega Freiburga gre papežu predvsem za »pravilno razločevanje in za to, da na osnovi tridentinskega obreda ne bi nastajale župnijske strukture, ki bi predstavljale konkurenco obstoječim župnijskim skupnostim«. »Tam, kjer takšne strukture že obstajajo, pa je treba le preveriti, ali jih velja ohraniti tudi v prihodnosti,« malce razburjene duhove poskuša pomiriti nemški pravni strokovnjak.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh