Po dobrem letu dni delovanja je o sadovih sklada za spletni portal Vatican News spregovoril namestnik upravitelja rimske škofije, nadškof Gianpiero Palmieri.

2,2 milijona evrov za pomoč 2.500 ljudem

V zadnjem letu dni je pomoč iz omenjenega sklada prejelo več kot 2.500 oseb, ki jim grozi izključenost iz družbe. Začetnemu znesku milijon evrov, ki ga je pomoči potrebnim v Rimu namenil papež, so se pridružila sredstva iz t.i. »Zaveze za Rim«, ki jo je škofija ustvarila v povezavi z javnimi ustanovami, tretjim sektorjem in zasebniki. Na ta način so zbrali okoli 2,2 milijona evrov za pomoč najšibkejšim.

Ekonomska pomoč in iskanje dela

Ob pogledu na preteklo leto je nadškof Palmieri prepričan, da so rezultati izredno pozitivni, saj je sklad dosegel različne cilje. Konkretno pomoč je prejelo okoli 920 družin, kar skupno pomeni več kot 2.500 oseb. Poleg ekonomske podpore so bili ljudje deležni tudi pomoči pri iskanju dela: v 30 odstotkih primerov so bile sklenjene pogodbe za delovno prakso ali pripravništvo ali pa so bile osebe (znova) vključene na trg dela.

Eden najbolj perečih problemov v Rimu v tem trenutku ostaja pomanjkanje dela.

Druga pozitivna izkušnja je po Palmierijevih besedah sodelovanje med Cerkvijo in ustanovami, posebej z Deželo Lacij in Občino Rim ter zasebniki, ki so finančno podprli sklad in tako omogočili izvedbo različnih pobud. Nadškof je ob tem poudaril, da eden najbolj perečih problemov v Rimu v tem trenutku ostaja pomanjkanje dela in če bi uspeli rešiti to težavo, bi rešili tudi številne druge probleme.

Kar nekomu pripada iz pravičnosti, ni miloščina

Nadškof je spomnil, da moramo biti pozorni in solidarnosti oz. dejavne ljubezni ne označiti za miloščino. Karitas Rim je omenjeno pobudo pospremila z geslom »Ne moreš dati za miloščino tega, kar nekomu pripada iz pravičnosti«. To je pomenilo, da so delavci in sodelavci Karitas, ki so delali za papežev sklad, v prvi vrsti nudili pomoč pri spremljanju oseb: sestavili so t.i. »Priročnik pravic«, v katerem so zbrali vse pobude, ki so jih določili razni ministrski odloki (finančna nadomestila za prihodek zaradi izrednih razmer, prihodek za občane, različni bonusi in druga nakazila). Tako so bile potrebne informacije resnično dostopne tudi najšibkejšim in najrevnejšim kategorijam ljudi, ki so prihajali v svetovalnice po župnijah.

Mesto Rim je vse prej kot mrtvo, družba je vse prej kot brezbrižna.

Karitas vzpostavila 75 novih svetovalnic

Kot je pojasnil nadškof Palmieri, se je v tem času pokazalo, da so stvarnosti, ki so najbližje razmeram krhkosti v naših mestih, svetovalnice, posebej v Cerkvi, bodisi v okviru Karitas ali zunaj nje. Po njegovem mnenju se je Karitas zelo dobro odzvala, ko je poleg že obstoječih župnijskih na novo odprla še 75 svetovalnih centrov, kamor so prihajale prošnje za pomoč in delo. Najpomembnejše je bilo spremljanje ljudi pri iskanju rešitev, predvsem pa pomoč, da so zaprosili za to, kar jim po zakonu pripada, ter se soočili z vsemi zapletenimi birokratskimi postopki. Tisti, ki jim kljub temu ni uspelo, so dobili pomoč prek sredstev iz Sklada.

Socialno in kulturno vrenje, pomoč Cerkve

Ob koncu pogovora je nadškof Palmieri poudaril, da se je iz omenjenega projekta rodilo tudi močno upanje: opaziti je večjo pozornost do najšibkejših oseb v mestu, kjer so člani cerkvenih in laičnih struktur resnično v prvi vrsti. Poleg socialnega vrenja pa obstaja tudi kulturno vrenje, vrenje pobud, ki vse prihajajo od spodaj. Težava tovrstnih pobud je, da so pogosto razdrobljene, naloga ustanov in tudi Cerkve pa je, da jih podpira, poveže v mrežo ter spodbuja, ker gre za pobude, ki so izredno dragocene: »Mesto Rim je vse prej kot mrtvo, družba je vse prej kot brezbrižna.«