Pasijonke v znamenju dr. Tineta Debeljaka

V zadnjih letih je v Sloveniji izšlo več ponatisov Debeljakovih del, letos pa se je Muzejsko društvo Škofja Loka dr. Tinetu Debeljaku (1903–1989) poklonilo s prvo knjižno izdajo njegove pesniške zbirke Turjaški labod. Turjaški labod – Naše balade, romance in legende Avtor jo je pod psevdonimom Jeremija Kalin za natis pripravil že leta 1952, vendar so doslej objavo v zdomskem tisku doživele le posamezne pesmi. V petek, 30. maja, so knjižno izdajo in pesmi predstavili v okviru to- kratne prireditve Pasijonke – pesmi o trpljenju v vojni in miru, ki jo v Crngrobu pripravlja Muzejsko društvo Škofja Loka. Pesniški recital v spomin na 80. obletnico konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev so oblikovali mladi ustvarjalci: Debeljakove pesmi sta brala Larisa Demšar in Jakob Florjančič, glasbeno pa so dogodek spremljale violistka Tara Oblak ter violinistki Manca Berce in Tonka Rovtar. Pretresljive besede in zvoki strun so zarezali v spokojnost zgodnjepoletnega večera. Človek, glej! Blaž Karlin je v uvodnem nagovoru ob dogodku, ki je potekal pod stebriščem ob crngrobski cerkvi, spomnil, da se Pasijonke po točno desetih letih vračajo k svojim izvirom. »Leta 2015 so bile le eden od dogodkov, ki so spremljali takratno véliko likovno razstavo Človek, glej, s katero so Tri loška društva – Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, Muzejsko društvo Škofja Loka in Združenje umetnikov Škofja Loka – skupaj z vseslovensko civilnodružbeno pobudo Resnica in sočutje ter pod idejnim in organizacijskim vodstvom Klemena Karlina obiskovalce vabila, naj po zgledu starogrške Antigone Slovenci na svoje med drugo svetovno vojno in revolucijo mučene in zverinsko pobite brate končno pogledamo kot na ljudi v vsej njihovi bivanjski vrednosti.« Razstava kot povabilo, »da se končno srečamo z lastno zgodovinsko resnico in ji pogledamo v oči. Kdor se je takrat v samoti tišine zazrl v predmete iz Hude jame, ni mogel ostati enak,« je dejal Karlin. Povezanost se kaže v duhovnih stvareh In če je prebujajoče se sočutje pred desetimi leti budilo upanje, ki ga je takratni slavnostni govornik akademik Kajetan Gantar (1930–2022) v spominski knjigi ob odprtju razstave ubesedil takole: »Poln optimizma bom pripovedoval o Škofji Loki kot o malih Atenah,« se danes lahko s skrbjo vprašamo, kakšen naziv bi podelil naši domovini danes. Koliko Slovencev pozna Véliko črno mašo za pobite Slovence dr. Tineta Debeljaka iz leta 1949, koliko jih razume, da je bratomor v narodu preklet- stvo, ki se ne konča že samo s tem, da tako ali drugače preminejo vsi, ki so ga doživeli, je dejal Karlin. Ob tem je spomnil, da se je zamisel za Pasijonke – recital pesmi pod komunizmom prepovedanih in zamolčanih pesnikov leta 2015 porodila »prav iz želje, da se hvaležno poklonimo krivično preziranemu in zarotniško zabrisanemu vélikemu sinu Škofje Loke – pesniku in prevajalcu, literarnemu kritiku in uredniku – doktorju literarnih ved Tinetu Debeljaku.« Debeljak je bil predvojni in medvojni urednik kulturne redakcije časopisa Slovenec in nato še urednik revije Dom in svet, spadal je v vrh slovenske izobraženske in kulturne elite ter tudi v slovenski diaspori v Argentini postal eden stebrov kulturnega življenja, sledeč prepričanju, kot ga je izpovedal v pogovoru ob svoji 75-letnici: »Slovenska povezanost se kaže najbolj v duhovnih stvareh: v kulturi, jeziku, duhu in veri!« Z mislimi pri trpečem narodu V pesniški zbirki, ki jo je dr. Tine Debeljak podnaslovil Naše balade, pesmi in romance, je ubesedil osebe in dogodke iz sredine preteklega stoletja, o katerih je premišljeval kot begunec v Rimu, zapisal in opremil z opombami pa jih je sredi argentinske pampe v Olavarrii – z mislimi ves doma, pri svojem narodu, ki je šel skozi nepojmljive preizkušnje, kakor je v nagovoru ob sklepu dogodka dejala predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič. »S slutnjo, da bodo sledi, ki jih je ta preizkušanost povzročila, daljnosežnejše, kot si jih je znal predstavljati.« Odkrivanje zamolčanih velikanov »21 oziroma 22 pesnitev zbirke Turjaški labod kronološko sledi tragičnim dogodkom sredine podivjanega 20. stoletja,« je zbirko predstavila Helena Janežič. »V njih spoznavamo številne osebe, o katerih nismo in še vedno ne moremo brati v zgodovinskih učbenikih: dr. Franca Kulovca, profesorja Antona Ovna, zdravnika Ludvika Kožuha, Iva Rožanca, ki mu je Debeljak namenil vlogo Turjaškega laboda, duhovnika Toneta Duhovnika, pesnika Franceta Balantiča, pisatelja Narteja Velikonjo, dr. Lamberta Ehrlicha – idejnega očeta slovenske samostojne države, bana Marka Natlačna, polkovnika Ernesta Peterlina, majorja Ladislava Križa, pravnika dr. Albina Šmajda, dramatika Antona Novačana, pretresljive like stare beračice Nagodeške, Male Rezike, vosovca Nandeta in leta 1948 neznano kje umorjenega mladega orliča Tončka Kokalja.« Poezija kot upanje, ki vrača obraz in ime Knjižna izdaja, ki jo je Muzejsko društvo Škofja Loka pripravilo ob podpori občine, izhaja z likovno opremo Bare Remec, avtorjevo uvodno besedo pa dopolnjuje spremna študija Helene Janežič Poletel je Turjaški labod. Dobrih 70 let po nastanku lirskih pesnitev dr. Tineta Debeljaka ponuja več kot le splošen oris: za vsako od njih prinaša podroben popis zgodovinskega ozadja. Iz številnih virov zbrani podatki ne ponujajo le uvida v ozadje nastanka posameznih upesnitev, temveč prinašajo dragoceno zapolnitev vrzeli v zgodovinskem spominu, ki je za čas, ki se je začel pred dobrimi 80 leti, poln temnih lis ne le v splošni zavesti, temveč tudi v uradnem zgodovinopisju. Pretresljivo pesniško in pričevanjsko delo, ki vabi k branju, saj, kakor je dejal Blaž Karlin, »more resnična poezija dati glas, obraz, celo upanje in dobro ime tudi tistim, ki jim je bilo vse to nasilno odvzeto ali zanikano«. Do sredine poletja je v galerijskem prostoru zvonika crngrobske cerkve na ogled tudi razstava akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Umetnost kot preboj v drugi svet s ciklom oljnih slik na temo slovenskega narodnega pasijona.

Pasijonke v znamenju dr. Tineta Debeljaka

Pasijonke v znamenju dr. Tineta Debeljaka

Turjaški labod – Naše balade, romance in legende

Slovenski trenutek na Madagaskarju

Želimo vas podpreti

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.