Na to nedeljo me vežejo lepi spomini že iz bogoslovskih let. Ta vikend, do nedelje Dobrega pastirja, smo bili bogoslovci na župnijah, kjer smo spoznavali župnijsko življenje in v nedeljo nagovorili ljudi pri sv. mašah. Vse sorte smo doživeli, vendar smo vedno znova slišali evangelij o dobrem pastirju.

Prav v tem evangeliju Jezus izreče zelo močno trditev: »Jaz sem vrata.« Ne pravi, da pozna vrata ali da kaže nanje. Pravi, jaz sem vrata. To pomeni, da je Jezus edini prehod v resnično varnost in polno življenje. V času, ko je Jezus to govoril, so ljudje to podobo dobro razumeli. Zvečer je pastir zbral ovce in jih prignal v ogrado, prostor, obdan s kamnitim zidom. Zunaj je bila tema, nevarnost, volkovi in tatovi. V ogradi pa je bila čreda, skupaj, na varnem.

Toda ta varnost ni bila samoumevna. Ograda je imela le en vhod, odprtino brez vrat. Tam je ležal pastir. Ni zaprl vrat, ker jih ni bilo. On sam je postal vrata. S svojim telesom je zaprl prehod. Če je hotel volk vstopiti, je moral naj...