Pavla Rimska
Pavla Rimska
Zavetnik: vdov
Atributi: Vulgata in križ, ruta na glavi
»Plemenitega rodu, še bolj plemenita v svetosti« (sveti Hieronim)Sveta Pavla Rimska, vdovaDruga polovica 4. stoletja, čas, v katerem je v Rimu živela Pavla, je prinesel kristjanom svobodo, s tem pa mnoge pravice in ugodnosti, o katerih se jim prej ni niti sanjalo. Hitro so se navadili nanje, tako da so herojski časi in preizkušnje prve Cerkve počasi tonili v pozabo. Obstajala je nevarnost, da krščanstvo postane preveč posvetno in zgubi svoj duhovni naboj. Proti temu so se borile nekatere pobožne žene plemenitega rodu; med njimi je bila najbolj zavzeta prav Pavla s svojo prijateljico Marcelo. Potem ko je po petnajstih letih srečnega zakona ovdovela, je sklenila, da se popolnoma posveti Bogu in dobrodelnosti. V svoji palači je zbrala okoli sebe skupino žena, da so živele v strogi askezi, molitvi, meditaciji, obenem pa skrbele za uboge. Njihov spremljevalec in neke vrste duhovni voditelj je bil sveti Hieronim. Po smrti papeža Damaza je Rim zapustil in odšel v Palestino, da se tam v samoti posveti prevajanju Svetega pisma v latinščino. Sveta Pavla se mu je skupaj s hčerko Evstohijo kmalu pridružila. Nekaj časa je preživela v egiptovskih puščavah, nato pa se naselila v Betlehemu. Tu je zgradila najprej ženski, nato pa še moški samostan ter romarsko zavetišče in vse sama vzdrževala. Že v Rimu se je iz ljubezni do Svetega pisma naučila hebrejščine; v Sveti deželi pa je svetega Hieronima v svoji gorečnosti in vnemi neprestano opominjala in priganjala k delu. Po dvajsetih letih življenja v Palestini, med delom in molitvijo, pa tudi preizkušnjami, jo je Bog po daljši bolezni, staro 56 let, poklical k sebi.
Ime: orig. lat. paulus: »majhen, majhne postave«
Rodila se je 5. maja 347 v Rimu.
Umrla je 26. januarja 404 v Betlehemu, pokopali so jo v cerkvi nad votlino Jezusovega rojstva.
Družina: rodila se je v plemiški družini, bila potomka slovečih Grakhov in Scipionov; s petnajstimi leti se je poročila s Toksocijem in rodila pet otrok.
Upodobitve: nosi podobne atribute kot sveti Hieronim: Vulgato in križ. Upodabljajo jo kot romarico, včasih z ruto na glavi, tudi pri pisanju knjige. Bolj znani upodobitvi sta: Vkrcavanje sv. Pavle v Ostiji in Spreobrnjenje. Upodobljena je tudi skupaj s hčerko Evstohijo in sv. Hieronimom.
Goduje: 26. januarja
»Zbogom, Pavla! Tako ti kliče, podprt s tvojimi molitvami, utrujen in star on, ki te je tako globoko občudoval. Sedaj, ko so te tvoja vera in dobra dela združila s Kristusom, boš imela še večjo moč, da dosežeš, karkoli boš prosila … Postavil sem ti spomenik, ki bo trajnejši od brona in ki ga čas ne bo uničil. V skalo tvojega groba sem vrezal nagrobni napis, o Pavla, in temu sedaj pridružujem te strani; da bo vedel, kdorkoli jih bo že našel, da tu počiva tvoje telo in se te Betlehem s spoštljivostjo spominja.«
Ime: Ženska oblika imena Pavel, ki izhaja iz latinskega pridevnika paulus v pomenu »majhen, majhne postave«.
Rojena: 5. maja 347.
Kraj rojstva: Rim, Italija.
Umrla: 26. januarja 404.
Kraj smrti: Betlehem, Sveta dežela.
Rod: Rod očeta Rogata je izhajal od grškega kralja Agamemnona, mati Blezila pa je bila iz rodu poveljnikov in državnikov Scipionov in Grakhov.
Mož: Osemnajstletna se je poročila z bogatim Rimljanom, senatorjem Toksocijem iz rodu Julijcev.
Otroci: Rodila je pet otrok: sv. Blezilo, Pavlino, sv. Evstohijo, Rufino in Toksoncija.
Življenje: Bila je srečno poročena, a ji je pri 32 letih mož nenadoma umrl. Zelo je žalovala za njim, nato pa se posvetila službi Bogu in ubogim.
Kreposti: Bila je ponižna, živela je v veliki spokornosti, uboštvu, postu in pokori, vse je razdala ubogim in bolnim.
Duhovni voditelj: Sveti Hieronim.
Sodobniki: Poleg svetega Hieronima še sv. Marcela, sv. Epifanij, sv. Pavlin Antohijski, papež Damaz.
Romanje: Leta 385 je skupaj s hčerko Evstohijo odšla za svetim Hieronimom v Sveto deželo in obiskovala njene kraje, nato pa se naselila v Betlehemu.
Meništvo: Že v Rimu je živela spokorno in meniško življenje, v Betlehemu pa je ustanovila štiri samostane, enega moškega in tri ženske, ki jih je sama vodila. Poleg tega je zgradila še več cerkva in zavetišče za romarje.
Sveto pismo: Pavla je nagovorila svetega Hieronima in mu tudi sama pomagala, da je iz hebrejščine in grščine v latinščino prevedel Sveto pismo – Vulgato.
Življenjepis: V svojem 108. pismu »Sveti Pavli na grob« nam je sveti Hieronim zapustil lepo poročilo o njenem življenju in delu. V slovenščini je leta 1941 izšel Lukmanov prevod v zbranih delih cerkvenih očetov.
Zavetnica: vdov, reda svetega Hieronima, nun in menihov.
Upodobitve: Upodabljajo jo kot romarico, včasih z ruto na glavi, tudi pri pisanju knjige. Nosi podobne atribute kot sveti Hieronim: Vulgato in križ; upodobljena je tudi skupaj s hčerko Evstohijo in sv. Hieronimom.
Grob: Pokopali so jo v cerkvi nad votlino Jezusovega rojstva.
Goduje: 26. januarja.
Napis na grobu: »Vidiš li tesni grob, ki v živo skalo je vsekan? Pavla počiva v njem, ki prebiva v kraljestvu nebeškem.«