Pekel v Frančiškovem mestu

Svet je zelo nemiren. Ne samo zaradi vojn, kriminala, prepirov in pritlehnih političnih igric, ampak tudi zaradi velikega števila naravnih nesreč. Na nekaterih območjih ljudi mori suša, drugod bežijo pred vodo in ognjem. Najbolj strašljivi pa so potresi, ki lahko brez opozorila spremenijo v prah celotna mesta. Taka usoda je pred 120 leti (18. aprila 1906) doletela tudi cvetoče kalifornijsko mesto San Francisco. San Francisco spada med najpomembnejša mesta na zahodni obali ZDA. Leži v zvezni državi Kalifornija in ima približno 826.000 prebivalcev. Tamkajšnje območje je bilo poseljeno že pred več tisoč leti, prvi Evropejci – Španci pa so tja prispeli novembra 1769. Leta 1776 je španski frančiškan Francisco Palou ustanovil misijonsko postajo, ki jo je poimenoval po sv. Frančišku Asiškem. Po njem je pozneje dobilo ime tudi mesto. Od gnezda hudobije do urejenega mesta Mehika je leta 1848 ZDA prepustila Kalifornijo, ki je dve leti pozneje postala 31. ameriška zvezna država. Mesto San Francisco je imelo leta 1848 komaj tisoč prebivalcev, toda po odkritju zlata so se vanj zgrnile množice rudarjev, trgovcev in pustolovcev. Vsak od njih je upal, da se bo prav njemu nasmehnila sreča. Leta 1852 je v mestu živelo 34.000 ljudi, od tega več kot pet tisoč žensk, leta 1870 pa že približno 150.000 ljudi. »Izpočetka je bilo mesto gnjezdo hudobije, pozneje pa so meščani napravili red in danes je mesto eno najbolje upravljenih mest v severni Ameriki,« je leta 1906 o zgodovini San Francisca zapisal časopis Slovenec. Ko je San Francisco leta 1869 dosegla železnica, se je njegov razvoj še pospešil. Potovanje z vlakom od New Yorka je trajalo približno sedem dni, kar je bilo dotlej nepojmljivo. Potniške kočije so isto pot prevozile v približno 25 dneh, težki tovorni vozovi pa v štirih do šestih mesecih. Prelomnica svetega Andreja San Francisco leži blizu prelomnice svetega Andreja, ki se vleče 1.100 kilometrov daleč po Kaliforniji. Na tem območju sta dve tektonski plošči, ki se na leto premakneta za nekaj centimetrov, zato pogosto nastajajo potresi. Leta 1865 je potres poškodoval precej hiš v središču San Francisca. Doživel ga je tudi pisatelj Mark Twain, ki se je ravno takrat mudil v mestu. Še močneje so se tla stresla oktobra 1868, ko je umrlo okrog trideset ljudi. Obseg škode pa ni bil niti približno primerljiv z uničenjem, ki je mesto zadelo 18. aprila 1906. Ruševine in dim San Francisco se je komaj začel prebujati v nov dan, ko so se tla ob 5. uri in 12 minut silovito zatresla. Glavni sunek je trajal od 45 do 60 sekund, njegova magnituda pa je bila med 7,7 in 7,9. Ljudje so v strahu za svoje življenje napol oblečeni zbežali na prosto, kjer so se nad poškodovanimi poslopji kmalu začeli sukati oblaki dima. Čeprav je potres porušil veliko stavb, je bila glavna nevarnost šele pred vrati. Zaradi prevrnjenih peči in poškodovanega plinovoda je izbruhnilo več požarov, ki so se hitro širili po mestu. Ker je potres potrgal vodovodne cevi, gasilci niso imeli dovolj vode za gašenje. Ogenj so poskušali ustaviti z razstreljevanjem hiš, kar pa je večkrat zanetilo nove požare. Odmevi v Sloveniji Drhtenje tal v daljni Kaliforniji je zaznala tudi ljubljanska potresna opazovalnica. O dogajanju v San Franciscu je že naslednji dan na prvi strani obsežno poročal časnik Slovenec. Med drugim je zapisal: »Včeraj zvečer okolu 9. ure je dobil Slovenec v Ljubljani prvo vest o strašni potresni katastrofi v San Francisku. Kmalu se je vest razširila po Ljubljani. Za nas Slovence je ta vest tem občutnejša, ker je v San Francisku tudi znatna slovenska delavska kolonija in ker poročila pravijo, da je bil po potresu posebno prizadet tovarniški del mesta, ni izključeno, da je med žrtvami tudi kaj naših rojakov. Med Slovenci v San Francisku je največ Belokranjcev.« Iz Amerike so prihajale pretresljive novice. »Trgovski del mesta je skoro popolnoma razrušen. V okrajih cenenih stanovanj je bilo na stotine ljudij ubitih. Odličnejši deli mesta so manj poškodovani. // Vse brzojavne zveze, izvzemši ene, so uničene. // Po mestu hodijo vojaške patrulje, ki imajo povelje vsakega, ki ga zasačijo pri tatvini, takoj ustreliti. // Najnovejša poročila javljajo, da so v San Francisku celi deli mesta v razvalinah in da je opustošenje še hujše, kot so se glasile prve vesti.« Obnova V potresu in več dni trajajočih požarih je bilo uničenih 80 odstotkov mesta. Umrlo je okrog 3.000 ljudi, 250.000 jih je ostalo brez strehe nad glavo (mesto je takrat imelo 410.000 prebivalcev). San Francisco se je kljub obsežnemu uničenju hitro pobral. Obnova se je začela takoj in mesto je že leta 1915 gostilo odmevno svetovno razstavo. ANDREJ PRAZNIK

Dostop do članka (47174)

Pekel v Frančiškovem mestu

Pekel v Frančiškovem mestu

Od gnezda hudobije do urejenega mesta

Majhna dejanja, velika milost

Mlade škofije si utirajo nove poti

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.