O življenju tega svetnika obstajata dve poročili, kratko in dolgo. Zanesljivejše je kratko.

Po prvem poročilu naj bi se rodil leta 1265 v Forliju. Pri osemnajstih letih je bil zraven, ko so meščani pregnali in pretepli znanega pridigarja pokore in spreobnjenja, sv. Filipa Benicija (23. avgusta), ker je javno grajal njihove pregrehe.

Čez nekaj let je prosil za sprejem v red servitov, kjer je bil sv. Filip Benicij vrhovni predstojnik. Noviciat je opravil v Sieni, tridesetletnega pa so poslali nazaj v Forli, kjer je ostal do smrti.

Bil je vzoren redovnik servit. Zvesto je spolnjeval redovna pravila, izkazal pa se je tudi v ljubezni do revežev, zlasti do kmetov, ki jih je pestilo pomanjkanje. Spokornim vajam je dodajal še posebne asketske. Tako trideset let sploh ni sedel. Ko mu je grozilo, da mu bodo odrezali desno nogo, je noč pred amputacijo preklečal pred podobo Križanega. Zgodil se je čudež. Jezus je stopil s križa in ga ozdravil. Dva čudeža sta se zgodila tudi tedaj, ko je ležal na mrtvaškem odru: ozdravel je neki slepec in neka žena je bila rešena obsednosti od hudobnega duha.

Po vseh teh dogodkih je Peregrin bil skupaj s sv. Filipom Benicijem deležen velikega spoštovanja in češčenja ne samo v servitskem redu, temveč širom po Italiji, pa tudi drugod, zlasti na Dunaju.

Za svetnika je bil razglašen leta 1726. Velja za priprošnjika pri rakastih obolenjih. Slikajo ga najpogosteje, kako Kristus stopa s križa in svetniku, obdanemu z angeli, ozdravi bolno nogo.