Matevž Ravnikar, od leta 1830 do smrti petnajst let tržaško-koprski škof, je bil eden glavnih stebrov slovenskega jezika v Cerkvi, šolstvu in kulturi na Kranjskem in v Avstrijskem primorju v prvi polovici 19. stoletja. Zaradi učenosti, temeljitosti in poštenosti ter tudi zaradi strogosti do sebe in drugih je med sodobniki užival bolj ugled kot ljubezen, zato je Matija Čop zapisal, da se mu je priklanjalo vse na Kranjskem. Danes je v slovenskem kulturnem spominu po krivici potisnjen v senco starejših in mlajših sodobnikov Valentina Vodnika, Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška.

Bleščeča cerkvena kariera

Ravnikar se je rodil leta 1776 malemu kmetu in krojaču Juriju in njegovi ženi Neži na Vačah. Po končanem bogoslovju v Ljubljani je naredil bleščečo cerkveno kariero, gotovo predvsem zaradi nadarjenosti in delavnosti, vendar tudi zaradi privrženosti reformnemu katolicizmu in moralnemu rigorizmu, ki sta ostala v Cerkvi v habsburški monarhiji dominantna še de...