Običajno se oziramo na oba pola in se po mitološko ujamemo v dialektiko levi – desni, Kučan – Janša, Jenullovi kolesarji – Ruparjevi upokojenci. Ljudje smo bitja drame, radi imamo titanske spopade. A namesto na oba pola bi morali več gledati na manj kričavo sredino. Kaj se dogaja na sredini? Teoretično bi sredina morala držati državo v ravnovesju. Zakaj je ne?

Kakorkoli obračamo, po zadnjih volitvah na sredini kraljuje velika sila: premierjevo novopečeno Gibanje Svoboda. Slednje ima neverjetnih 41 poslancev, kar je le 5 manj od absolutne večine. Že zaradi zakona kvantitete bi lahko v letu in pol po volitvah v okviru take sile nastal kvaliteten preskok: kak vplivni think-tank, neko jedro pozitivne energije, neka velika poslušalnica ljudskih vzdihov. Nič od tega. 41 poslancev Svobode deluje kot kovinsko hladen glasovalni stroj. Nedavno smo osupnili, ko smo izvedeli, da je neki poslanec pri pomembnem glasovanju vprašal: »A' moramo zdaj za ali proti pritisnit'?« Če ironiziramo...