Knjigo oz. delovni zvezek za učence so izdajatelji posvetili dolgoletnima prijateljema in sodelavcema študijskega krožka Etno-fletno etnologinji Dušici Kunaver in najstarejšemu že umrlemu članu Mihu Velepcu. Oba sta tudi prek avdiovizualne povezave spregovorila številnim udeležencev predstavitve knjige 17. septembra v dvorani gradu Jablje. 

Naslovnica pesmarice. FOTO: Jožef Pavlič

Z Dušico Kunaver so navzoči zapeli več ljudskih pesmi. Dušica Kunaver je tudi napisala spremno besedo pesmarici. Poudarila je: »To je dragoceno delo, v njem so zbrane najbolj značilne, tipične ljudske pesmi.«

Obiskovalce so pričakale članice študijskega krožka Etno-fletno v svojih ličnih nošah in okrasju. FOTO: Jožef Pavlič

Pesmarico je zasnovala Urška Tavčar, tehnično pa jo je uredil Rok Vojska. Oba sta tudi spregovorila pri predstavitvi. Tavčarjeva je povedala, da sta bili za zbiranje gradiva, oblikovanje knjige in končno natis potrebni kar dve leti. Za tako zahtevno delo se je odločila, »ker slabo poznamo našo kulturno dediščino in naše kraje«.

Da bi se stanje izboljšalo, Cilka na simpatičen način ob pesmih, narodnih nošah, značilnostih slovenskih pokrajin, pomembnih zgodovinskih osebnostih, fotografijah in ilustracijah, živalih, razlagi značilnih besed za posamezno pokrajino bralca, posebej učenca, vabi: Razmisli, ga sprašuje: Ali veš?, najmlajše pa tudi, da pobarvajo pobarvanko.

Ko bravci preberejo, kar je v knjigi, lahko tudi sami kaj napišejo v prazen prostor pri posamezni pokrajini: Gorenjski, Koroški, Štajerski, Prekmurju, Dolenjski, Primorski in Notranjski. Poleg teh še podpokrajin Bele krajine in Prlekije, narečno pa tudi zunaj meja sedanje Slovenije: Benečiji, Reziji, Istri in Porabju, kjer tudi živijo naši rojaki.

Pokrajinskemu delu knjige so na koncu dodane in bogato slikovno opremljene Vseslovenske pesmi in izštevanke.

Obiskovalce kulturnega večera je močno ganilo vse, kar so jim pripravili ta večer. FOTO: Jožef Pavlič

Skratka, knjiga oz. delovni zvezek, ki se ga razveseli vsakdo, komur je pri srcu slovensko etnološko in etnografsko izročilo. Izbrane ljudske pesmi pa kar vabijo, da jih, kot pri predstavitvi knjige z Dušico Kunaver, zapojemo.

Pomemben kulturni dogodek je vodila mentorica študijskega krožka Etno-fletno Branka Urbanija, polepšale pa so ga njene članice in člani kot Kresničke in Kresnički.

Branka Urbanija predstavlja Pesmarico Etno-fletno. FOTO: Jožef Pavlič

Več slovenskih ljudskih pesmi je zapel oktet Mi iz Mengša, zapela in zaplesala pa je tudi otroška folklorna skupina iz tega mesta.

Oktet Mi, tokrat le s šestimi pevci, je zapel vrsto slovenskih narodnih pesmi. FOTO: Jožef Pavlič

Otroci mengeške folklorne skupine ter članice in člani študijskega krožka Etno-fletno v oblekah, ukrojenih in sešitih iz uporabljenih rjuh. FOTO: Jožef Pavlič

Izid knjige so podprle občine Mengeš, Trzin in Domžale. Spregovorila sta trzinski župan Peter Ložar in mengeški Bogo Ropotar. Grad Jablje namreč spada pod mengeško občino. Župan Ložar je omenil zadnja arheološka odkritja na hribu nad Trzinom, ki bodo ta kraj »vrnila« v zgodovino pred kar 7500 leti, župan Ropotar pa se je še posebej razveselil delovnega zvezka, ob katerem se bo marsikateri otrok počutil »fletno«. Tudi sam se je. Posebej skupaj z drugimi po predstavitvi knjige na grajskem dvorišču, na katerem so pevka Jasna Martinjak in oktet Mi zapeli več slovenskih ljudskih pesmi, akademska slikarka pa je skorajda dokončala portret Branke Urbanije.

Mengeški župan Bogo Ropotar se pri srečanju z Branko Urbanija veseli lepega večera, na katerem se je ustvarjalcem knjige toplo zahvalil zanjo. FOTO: Jožef Pavlič

Pevka Jasna Martinjak je na grajskem dvorišču zapela več slovenskih ljudskih pesmi. FOTO: Jožef Pavlič

Branka Urbanija z akademsko slikarko in svojim še ne čisto dokončanim portretom. FOTO: Jožef Pavlič

V prijateljskem pogovoru je bila tudi beseda o obnovi in vrnitvi mengeškega Marijinega kipa, ob katerem se bodo Mengšani lahko tudi vidno zatekali po pomoč k Božji Materi ter premagovali notranjo in zunanjo razdeljenost. Marija ima odprte roke in srce za vsakogar, župan Ropotar pa svoja vrata. Mengeš kot kraj z izjemno zgodovino ter kulturno dediščino že sam po sebi vabi v muzej, cerkev sv. Mihaela, knjižnico, ogled stavb in plošč pomembnim rojakom …

Po grajskem dvorišču je mogočno odmevalo petje okteta Mi. FOTO: Jožef Pavlič

Obiskovalci lepega kulturnega dogodka v gradu Jablje so se še dolgo zadržali ob kakovostnih vinih, pecivu in drugih dobrotah.

Goste je čakala bogata pogostitev. FOTO: Jožef Pavlič

Grad se je vnovič izkazal kot zelo primeren kraj ne le za vrhunska državniška in diplomatska srečanja, marveč tudi prireditve na visoki kulturni ravni, kar je predstavitev Pesmarice Etno-fletno vsekakor bila.