Med ljudmi bo nadškof Alojz Uran ostal v trajnem spominu zlasti po svojem izrednem pevskem talentu, lepem glasu in svoji topli, dobrodušni človeški naravi. Izražal je veliko veselje do življenja, izjemno se je veselil vsakega krsta in je imel navado, da je novokrščenca dvignil visoko v zrak. Vnet je bil za oznanjevanje, rad obiskoval družine in sodeloval na različnih romanjih. Predvsem pa je bil pozoren do vsakega človeka, ki ga je srečal.

Mašo za pokojnega nadškofa je daroval sedanji ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal

Med ljudmi bo nadškof Alojz Uran ostal v trajnem spominu zlasti po svojem izrednem pevskem talentu.

Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno Goro kot zadnji od treh otrok v kmečki družini. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani je bil leta 1970 posvečen v duhovnika, novo mašo je imel 12. julija v domači župniji. Prva tri leta je bil kaplan v stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani, nato pa se je odpravil na študij v Rim, kjer je opravil katehetsko pedagoško specializacijo in magistriral iz kateheze odraslih. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1977 je postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani, leta 1980 pa je bil imenovan za župnika v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je ostal dvanajst let.

Leta 1992 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa. Posvečen je bil v Rimu na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja 1993. Za geslo si je izbral besedi: »Da, Oče,« ki sta zaznamovali njegovo življenje in škofovsko službo. Kot pomožni škof je opravljal številne naloge, med drugim je leta 1996 pripravljal in koordiniral prvi papežev obisk v Sloveniji. Leta 2004 je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita, med letoma 2007 in 2009 pa je bil tudi predsednik Slovenske škofovske konference. 28. novembra 2009 je papež Benedikt XVI. sprejel njegovo odpoved službi ljubljanskega nadškofa.

Svojo zemeljsko pot je zaključil 11. aprila 2020, v jutru velike sobote, ko je še zadnjič izrekel svoj: »Da, Oče.«

Po uradni upokojitvi se je nadškof Uran z veseljem posvetil duhovnemu spremljanju različnih skupin na romanjih, v ljubljanski nadškofiji pa je pomagal z birmovanjem in pri drugih slovesnostih. Poleti je čas pogosto preživljal na Svetih Višarjah, kjer je rad sprejemal romarje. Njegovo zdravje je vedno bolj pešalo in omejevalo njegove dejavnosti. Svojo zemeljsko pot je zaključil 11. aprila 2020, v jutru velike sobote, ko je še zadnjič izrekel svoj: »Da, Oče.« Pokopan je v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja.

Pri maši so se zbrali domači, prijatelji in sodelavci pokojnega nadškofa Urana. FOTO: Tatjana Splichal