Peta velikonočna.

Zveni podobno kot Beethovnova peta. Le da je prvo nedelja, drugo pa simfonija. Usodna simfonija. »Tako trka usoda na vrata,« je baje rekel takrat še ne čisto gluhi skladatelj za uvodne takte svoje znamenite glasbene mojstrovine.

Kaj pa peta velikonočna nedelja? Prinaša tudi ta kaj usodnega?

Če se ozremo na evangelij, ki nam ga ta nedelja prinaša, prav gotovo.

»V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam bil povedal, ker odhajam, da vam prostor pripravim, in če odidem in vam prostor pripravim, bom zopet prišel in vas k sebi vzel, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Jn 14, 2-3)

Morda se motim, a zdi se mi, da je tole edinkrat, ko Jezus zelo stvarno spregovori o tem, kako so videti nebesa. Seveda pod pogojem, da so nebesa v Očetovi hiši oziroma da so nebesa Očetova hiša. Pa tudi, če ne gre za nebesa: Jezus spregovori o Očetovi hiši. Torej o prostoru, o prostorju, o hiši, kjer – če se te...