Še ne tako davno sem se v sebi posmehoval Jezusovim učencem, ki kljub najboljšemu pouku pri izjemno nadarjenem pedagogu vse do njegovega vstajenja in še čez niso razumeli skoraj ničesar bistvenega. Zdaj sem do njih bolj razumevajoč. Besed iz Janezovega evangelija, da ljubljeni učenec in Peter še nista razumela Pisma, ne jemljem več kot dokaza za njuno posebno zabitost. Prej nasprotno. Občudujem ju, ker nista obupala. In samo zaradi tega je lahko veselo oznanilo o vstajenju njunega učitelja prišlo do mene.

Po človeških merilih ni veliko manjkalo, da bi bilo drugače. Odločilnih je bilo petdeset dni, ki ločijo Kristusovo vstajenje od binkoštnega praznika. Pri verouku otrokom verjetno enako kot v naših časih rečejo, da na binkošti praznujemo rojstni dan Cerkve. Če bi učenci ne vzdržali časa negotovosti, rojstnega dneva ne bi bilo. Pri-
znam, sam bi rad o tistih vmesnih sedmih tednih vedel več.

Kar nam pove Nova zaveza, so bolj namigi. Očitno so se Peter in njegovi kolegi še po Jezusovem vst...