Zapri
Iskanje

Peter Krizolog

Objava: 05. 07. 2005 / 07:12
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.04.2021 / 19:39
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Peter Krizolog

Peter Krizolog
Peter, Pero, Perica, Peran, Perko, Peterček, Petja, Petko; Petra

Zavetnik: proti mrzlici in steklini.

Atributi: kelih, hostija ali patena.




Nadvse privlačen in dober govornik, mlad ravenski nadškof, si je kmalu po nastopu službe pridobil srca in spoštovanje svojih vernikov. Njegove modre, tehtne, jasne in preproste besede so spreobračale razvajene dvorjane, skopuhe in oderuhe, razuzdance in celo krivoverce. V času, ko je Evropa doživljala hude pretrese ob preseljevanju narodov, je bila Ravena, gotovo tudi po njegovi zaslugi, prava oaza miru, daleč od nemira zunanjega sveta.

Ime: Peter, latinsko Petrus izhaja iz latinske in grške besede petra, »skala«. Vzdevek Chrysologus pa pomeni »zlatih besed«.

Rodil se je okoli leta 380 v mestu Forum Cornelii pri Imoli v Italiji,

umrl pa 3. decembra 450 prav tam. Pri datumu smrti se izročila razhajajo, saj naj bi po drugih virih umrl 31. julija.

Družina: O njegovem rodu in domu nimamo nobenih zanesljivih podatkov. Krščen je bil kot mladenič, ko naj bi se spreobrnil v krščanstvo.

Sodobniki: cesar Valentinijan in mati cesarica Galla Placidia, imolski škof Cornelius, papeži Celestin I., Sikst III., Leon Veliki.

Izvolitev: Legenda pravi, da naj bi imel papež Sikst III. videnje, v katerem sta se mu prikazala sv. Peter in sv. Apolinarij, mu pokazala mladega moža in rekla, da je to bodoči škof v Raveni. Ko je k papežu prišla delegacija iz Ravene, da mu predloži kandidata, ki ga je po stari navadi izbralo ljudstvo, je papež v diakonu Petru prepoznal mladeniča iz videnja in ga posvetil v škofa.

Škofija: Škof je postal okoli leta 431/433. Prvega škofa v Raveni, svetega Apolinarija, naj bi posvetil sam sveti Peter v prvem stoletju. V času Krizologa je Ravena postala prestolnica zahodnega rimskega cesarstva, Peter pa prvi nadškof. Škofija se danes imenuje Ravenna-Cervia, na njenem ozemlju je 89 župnij, okoli 200.000 katoličanov (90 %).

Osebnost: Bil je lepe in prikupne postave, že kot mladenič je bil bister, razgledan in zgovoren, zelo dobro je poznal Sveto pismo in spise cerkvenih očetov. Cesarica mu je zaradi njegovih govorniških vrlin dala vzdevek Krizolog.

Kreposti: Bil je zelo pobožen in skromen, do sebe oster v hrani, stanovanju in obleki; vse je sproti razdal ubožcem, ki so mu zaupali kakor očetu.

Delo: Poleg številnih sijajnih pridig, s katerimi se je boril tudi proti krivoverskim arijancem in monifizitom, je v škofiji poskrbel za temeljito reformo med duhov­ščino in verniki, zidal samostane in cerkve ter bil svetovalec številnim pomembnim osebnostim. Njegova posebna skrb so bili tudi številni spreobrnjenci, katehumeni.

Zavetnik: Je zavetnik proti vročini in divjim psom.

Dela: Za njim je ostala zbirka okoli 200 (176) pridig, ki jih je uredil in izdal poznejši ravenski škof Feliks.

Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskih oblačilih, s kelihom in hostijo ali pateno.

Beatifikacija: Leta 1729 ga je papež Benedikt XIII. razglasil za cerkvenega učitelja.

Goduje: 30. julija, prej 4. decembra.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nazaj na vrh