Peter Opeka v očetovi rojstni župniji: Oče me je naučil poštenosti, mama pa dobrote
Peter Opeka v očetovi rojstni župniji: Oče me je naučil poštenosti, mama pa dobrote
Misijonar Peter Opeka se te dni mudi v Sloveniji. V soboto, 21. novembra, je ponovitev svoje zlate maše obhajal tudi v cerkvi sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici, rojstni župniji svojega očeta Alojza.
Župnik Maks Ipavec je pozdravil zlatomašnika in spomnil na čudežno rešitev njegovega očeta, ki je bil ob koncu druge svetovne vojne kot mnogi drugi obsojen na smrt. Pozneje si je v Argentini z ženo Marijo ustvaril družino. »Oče te je naučil težkega zidarskega dela in tako si postal veliki zidar človeških in Božjih hiš na Madagaskarju – med najbolj revnimi,« je dejal župnik. Poudaril je, da je Peter za Malgaše postal glasnik upanja, saj je številnim ljudem povrnil dostojanstvo in jim omogočil lepše življenje. V Slovenijo je tokrat prišel z geslom »Pokaži nam pot!«, a sam to geslo že živi: v združenju Akamasoa – Dobri prijatelji mu je uspelo ustvariti oazo upanja, sočutja in ljubezni.
FOTO: Kristina Knez
»Nisem prišel, da bi govoril, ampak da bi se zahvalil«
»Zelo sem ganjen in ko sem ganjen, težko govorim. Nisem prišel, da bi govoril, ampak da bi se zahvalil Bogu, da mi je dal dobrega očeta in dobro mamo,« je svoj nagovor začel misijonar. Povedal je, da sta mu starša predala predvsem živo vero, ki sta jo izpričevala s svojim zgledom. Ko se je pri sedemnajstih letih odločil, da bo odšel v misijone, so bili mnogi začudeni. V Argentini, kjer je odraščal, so bili takrat skoraj vsi katoličani, sam pa se je spraševal, kam ga kliče Bog.
FOTO: Kristina Knez
»Želel sem iti tja, kjer me najbolj potrebujejo. Razmišljal sem o Nigeriji, Etiopiji, Keniji, vendar od nikoder ni prišlo povabilo. Potem pa sem slišal, da potrebujejo misijonarje na Madagaskarju. Rekel sem: 'Grem!'« je pripovedoval. Iz Argentine je odpotoval z ladjo, prepričan, da se od svoje družine poslavlja za vedno. A se je sedem let pozneje vrnil, da bi bil posvečen v duhovnika.
»Oče me je učil poštenosti, mama pa dobrote«
Posebej ganljivo je spregovoril o svojih starših, ki sta ga s svojim življenjem močno zaznamovala. »Oče me je naučil delati. Pri štirinajstih sem že znal zidati zidove, pri sedemnajstih pa sem v gorah Argentine postavil hišo revni družini,« je povedal.
»Oče mi je vedno govoril: 'Bodi pošten in drži besedo!', mama pa me je naučila dobrote. Moja starša sta bila svetnika,« je ganjeno dodal.
Veselje, ki ne preneha
V nadaljevanju je spregovoril tudi o tem, od kod črpa moč za svoje neutrudno delo med najrevnejšimi. »Vse, kar delamo, ima smisel zato, ker je Kristus vstal od mrtvih. Največja zahvala gre Bogu, ki je nad vsemi nami in od katerega prihaja vsaka milost. Kristus deluje med nami!« je poudaril.
FOTO: Kristina Knez
Spomnil je, da je vsakokrat, ko se bratje in sestre v Kristusu zberemo skupaj, praznik. Njegovih maš na Madagaskarju se udeležuje deset tisoč ljudi, med katerimi prevladujejo otroci in mladi. Poudaril je tudi pomen dejavnega sodelovanja pri bogoslužju: »Sveta maša je od vseh nas. Vsi smo Božje ljudstvo!«
Ob tem je spomnil, da je poslanstvo vsakega kristjana prinašati v svet Kristusovo luč – luč njegove ljubezni do nas. Zbrane je spodbudil, naj ohranijo vero, ki daje življenju smisel: »Ohranimo to vero, kajti vera nam daje življenjski cilj in veselje, ki ne preneha. Zemeljsko veselje mine, toda veselje, ki prihaja od Kristusa, ostaja.«
FOTO: Kristina Knez
Obisk misijonarja je povezal vso župnijo. Pri maši so sodelovali pevci, bralci in otroci, gospodinje so pripravile pecivo, vsak pa je po svojih močeh prispeval k prazničnemu vzdušju. Srečanje s Petrom Opeko je župljanom prineslo veliko upanja, hvaležnosti in veselja.



