Zavetnik: jetnikov vseh vrst

Čeprav je Peter v družini prejel dobro krščansko vzgojo, se je v njem vendarle najprej pretakala viteška kri. Oče ga je sam uril v viteškem ravnanju, zato si je Peter kmalu zaželel, da bi se izkazal v viteškem bojevanju in si zaslužil slavno ime. Tako se je s petnajstimi leti udeležil boja zoper krivoverske albižane v svoji deželi, a kmalu začutil, da mu surovost teh bojev ne ugaja. Nekaj časa je preživel kot dvorjan na dvoru aragonskega kralja Jakoba I., saj si je želel več podjetnosti in plemenite osebne žrtve. Tako je po smrti staršev veliko premoženje, ki ga je podedoval, uporabil za odkup krščanskih sužnjev, ki so jih v južnovzhodnem delu Španije stiskali muslimanski Mavri. To delo se mu je zdelo res plemenito in viteško in v njem je našel svoj življenjski poklic. Kmalu je okoli sebe zbral nekaj enako mislečih prijateljev, se z njimi odpravil v Valencio in prišel do Granade, ki je bila središče islamske oblasti. Povsod je zbiral krščanske sužnje, jih odkupoval in jim dajal svobodo. Ko je za to porabil vse svoje premoženje, je s tovariši začel zbirati prispevke od hiše do hiše. Pozneje je spoznal, da je prav, da se s tem delom ukvarja urejena družba; da bi spoznal pravo pot, se je v molitvi obračal predvsem na Marijo. In res je v spanju od nje dobil naročilo, naj ustanovi novo redovno družbo, ki bo posvečena odkupovanju sužnjev. Enak navdih je dobil tudi sv. Rajmund Penjafortski, kralj pa je to njuno delo podprl. Red je kmalu dobil tudi cerkveno potrditev in si privzel ime: Marijin red za odkup jetnikov, ljudje pa so ga krajše imenovali red mercedarijev (merces pomeni plačilo, odkupnina). Sedež je bil v Barceloni, imel pa je sprva povsem plemiško podobo. Peter Nolasko je kot laik red vodil 31 let, kasneje pa je vodstvo prešlo na duhovnike. Kmalu je red dobil tudi žensko vejo. Ko ni bilo več potrebe po tem, da bi odkupovali sužnje, so se redovniki lotili drugačnih misijonskih nalog. Po izračunih naj bi sam Peter Nolasko pridobil svobodo 890 sužnjem, ves red pa 2718.

Rodil se je leta 1182 v Carcassonu v Franciji,

umrl pa 25. decembra 1256 v Barceloni v Španiji, verjetneje pa 13. ali 14. maja 1249.

Je zavetnik jetnikov vseh vrst. Za svetnika ga je razglasil papež Urban VIII. 30. septembra 1628.

Goduje 25. decembra.