Skoraj v vsakem odlomku, ki prej ni puščal prav nobenega dvoma, da je bil na križu usmrčeni Jezus obujen kot nekdo iz mesa in kosti, sem našel kaj motečega. Začelo se je že na velikonočni ponedeljek, čeprav tistega odlomka zaradi navezanosti Slovencev na »Emavs« ne slišimo prav pogosto. Toda v svetu lažnih novic bi se kaj lahko prijela obtožba osramočenih voditeljev, da bo zadnja prevara hujša od prve. In kaj, za božjo voljo, pomeni Jezusovo naročilo Mariji Magdaleni, naj se ga ne dotika?

Zato ni čudno, da sem se najdlje in najvztrajneje oklepal tistih dveh besedil v velikonočnem tednu, ki sta najbolj meseni. Omenjata namreč prehranjevanje Vstalega. Prav nanj se je skliceval Peter v hiši pogana Kornelija. Zdelo se mi je, da Jezus pri Luku po vrnitvi učencev s poti v Emavs vsako leto odgovarja naravnost meni. Ali tudi ti sumiš, da je tisto, o čemer bereš, zgolj posebno psihično stanje mojih travmatiziranih privržencev, kakor veselo razlagajo nekateri sodobni teologi? Ali ne...