Iz mojega dnevnika: oktober 1984 – ponedeljek

Danes je moj 40. rojstni dan. Pravkar sedim na klopci pred Lukovim domom v Bazi 20. Lukov dom je odprt vsak dan, razen v ponedeljek, zato tu danes ni nikogar razen mene.

Iz Ljubljane sem se z avtom odpeljala ob 10.45. Močno je deževalo in mama mi je svetovala, naj ne grem na pot. A morala sem oditi; vzela sem 1 dan dopusta samo zato, da se odpeljem v Ko-
čevski Rog. Mamo je skrbelo, da se mi na cesti, ki je bila mokra in polna ovinkov, kaj ne zgodi. Toda tokrat sem morala narediti po svoje.

Na cesti je bilo precej prometa; največ tovornjakov, a k sreči med njimi ni bilo takih, ki bi se jim preveč mudilo. Po poti je le malo deževalo, in ko sem se bližala Kočevju, je postajalo vse bolj svetlo. Ponekod so se videli poplavljeni travniki, kjer so v vodi počivale ptice. Meglice so se podile po kočevskih gozdovih, ki so se videli v daljavi. Temni oblaki so se razpodili; nad njimi je bila plast belih oblakov, iznad katerih je tu in tam pokukalo sinj...