Težave, povezane s proizvodnjo, uporabo in odlaganjem plastike so vseprisotne in resnično obsežne, zato se jih pogosto niti ne zavedamo. »Poudariti je treba, da ni vsa plastika slaba! To je dolgoživ material s številnimi koristnimi lastnostmi, ki so nepogrešljive, na primer v zdravstvu, transportu in tehnologiji. Je pa ravno zaradi tega skrajno nesmotrno, da tak material v 40 odstotkih primerov zavržemo že po nekaj minutni uporabi, kot je to praksa pri izdelkih za enkratno uporabo,« pojasnjuje Katja Sreš iz slovenske nevladne organizacije Ekologi brez meja. 

Na svetovni ravni recikliramo manj kot 10 odstotkov plastike  

Pri proizvodnji plastike uporabljajo fosilna goriva in številne kemikalije. Ob uporabi se te škodljive snovi izločajo in posledično nastaja mikroplastika. Končna postaja plastike v večini primerov ni reciklaža - na svetovni ravni namreč recikliramo manj kot 10 odstotkov vse plastike. Plastični odpadki tako končajo v naravi, sežigalnicah ali na odlagališčih daleč stran od nas. 

Covid-19 in vojna v Ukrajini sta povezana s porabo plastike 

Epidemija je nedvomno močno vplivala na dodatno obremenitev s plastiko. Neznansko se je povečala uporaba zaščitne opreme iz plastike za enkratno uporabo. Iz strahu pred prenosom virusa so na primer šolski obroki postali še bolj zapakirani in točenje vode iz javnih pitnikov onemogočeno. Vojna v Ukrajini pa je le še izpostavila našo odvisnost od fosilnih goriv. 

Epidemija covida-19 je močno povezana s porabo plastike. FOTO: Unsplash

Slovenci in odnos do plastike

»Najbrž na svetu ni osebe, ki bi trdila, da je onesnaževanje s plastiko nekaj neproblematičnega. Je pa vprašanje, kaj z informacijo o škodljivosti plastičnega onesnaževanja naredimo. Ozaveščenost okoljsko odgovornih potrošnikov se stopnjuje, po drugi strani pa bi se moralo povečati njihovo število. Pogosto se nam zdi, da moramo na račun okolja nekaj žrtvovati, pa naj bo to čas, udobje ali denar. Ne zavedamo pa se, da z zanemarjanjem okolja žrtvujemo zgolj in le naše zdravje,« svetuje Srešova. 

Vsak posameznik ima moč, da spreminja svet na bolje

Najlažje je reči »ne« plastičnim izdelkom za enkratno uporabo, za katere že obstajajo alternative - izognimo se plastenkam in pijmo vodo iz pipe, namesto plastičnih vrečk uporabljamo tiste za večkratno uporabo ter se odpovejmo drugim nepotrebnim plastičnim pripomočkom, kot so slamice in lončki za kavo.

FOTO: Unsplash

Plastika v naša telesa prehaja tudi prek embalaže živil, zato moramo biti pri nakupu vsakodnevnih dobrin še posebej pozorni. »Najlažje je začeti v trgovinah, ki jih običajno obiskujemo. Tudi v konvencionalnih trgovinah lahko marsikaj kupimo z lastno embalažo na primer sadje ali zelenjavo, oreščke, nekatere že ponujajo rinfuzne kotičke s testeninami in drugimi artikli ter omogočajo uporabo lastne embalaže na delikatesnih oddelkih,

V izogib nespametnemu nakupovanju nam bo koristil nakupovalni listek, ki nam bo z malo vaje koristil tudi pri načrtovanju embalaže, ki jo moramo prinesti od doma. (Katja Sreš)

V organizaciji Ekologi brez meja priporočajo, da nakupovalna vrečka in vrečka za sadje ter zelenjavo ne manjkata v nobeni torbici. Pametno in koristno pa je imeti v svojem vozilu tudi kakšno stekleno ali plastično embalažo za večkratno uporabo za spontane nakupe. 

Poseganje po lokalnih izdelkih 

Ko govorimo o nakupih, ne moremo mimo spodbujanja poseganja po lokalnih izdelkih, to je na tržnici, pri lokalnem kmetu ali pa živila pridelamo kar sami. 

»Na ta način podpremo lokalno gospodarstvo, se izognemo izdelkom z na tisoče prepotovanimi kilometri, tak način nakupovanja nam tudi omogoča, da se večinoma brez težav dogovorimo za nakup z lastno embalažo. Na tržnici se tako da dobiti skoraj vse na rinfuzo - kar tam ni na voljo, je z veliko verjetnostjo na voljo v zero waste trgovinah, v kolikor pa še tam nismo uspešni, pa v konvencionalnih trgovinah poiščemo najmanjše ‘zlo’,« pravi Srešova.

Ključno je predvsem zavedanje, da moramo vsi nekaj storiti. Posamezniki, proizvajalci in odločevalci.

Vsak teden zaužijemo za eno kreditno kartico plastike

Posameznik s prehrano v le nekaj dneh zaužije približno 5 gramov nano in mikro plastičnih delcev, kar ustreza teži ene kreditne kartice, je pokazala študija WWF. Mikroplastiko zaužijemo na različne načine - z dihanjem, uživanjem (morskih) živali, sadja in zelenjave. Škodljive snovi prehajajo v živila prek plastične embalaže, v nekaterih primerih pa si jo neposredno nanašamo na telo s pilingi in drugimi kozmetičnimi izdelki. 

Mikroplastiko zaužijemo tudi z uživanjem morskih živali. FOTO: Unsplash

»S plastiko pa zaužijemo tudi škodljive kemikalije, med njimi so ftalati in fenoli, ki so povezani z rakavimi obolenji in srčno-žilnimi boleznimi ter vplivajo na reproduktivni in imunski sistem. Enoznačnih odgovorov o vplivu plastike na naše zdravje še ni, je pa že dejstvo, da so jo odkrili v urinu, krvi, pljučih in drugje, zelo zaskrbljujoče,« opozarja Srešova. 

Kakšna bo prihodnost plastike? 

»Čim prej se moramo odpovedati fosilnim gorivom ter vzpostaviti učinkovite sisteme ponovne uporabe in rinfuze. Paziti moramo, da nas ne zavedejo napačne rešitve, kajti menjava enega materiala za enkratno uporabo z drugim takšnim materialom ne prinaša napredka. Resnične izboljšave bomo dosegli, ko bo ponovna uporaba uvedena povsod, kjer je to mogoče, za nujne enkratne potrebe pa razviti napredni in neškodljivi materiali,« meni Srešova.