Frančišku so se po navedbah STA poklonili številni cerkveni predstavniki ter italijanski in svetovni voditelji. Kot je izjavila predsednica italijanske vlade Giorgia Meloni, je svet izgubil velikega človeka, toda prepričana je, da bo njegova dediščina živela naprej: »Imela sem prednost izkušnje njegovega prijateljstva, nasvetov in nauka, ki me niso nikoli razočarali, celo v času preizkušenj in trpljenja.«

Po besedah predsednika Italije Sergia Mattarelle si mora svet tudi v prihodnje prizadevati za cilje papeža, ki je s svojim naukom »obujal sporočilo evangelija, solidarnost med ljudmi, dolžnost bližine najšibkejšim, predvsem pa mednarodno sodelovanje in mir«.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zapisala, da je Frančišek s ponižnostjo in ljubeznijo navdihoval milijone, »daleč onkraj Katoliške cerkve«. Von der Leynova je žalujočim zaželela, naj najdejo uteho v zavedanju, da bo Frančiškova dediščina še naprej vodila proti bolj pravičnemu, mirnemu in sočutnemu svetu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz ter številni drugi so izpostavili Frančiškova prizadevanja za ranljive in dialog v svetu. Macron je v objavi na družbenih omrežjih spomnil na papeževo prizadevanje, da bi Cerkev revnim od Buenos Airesa do Rima prinašala veselje in upanje: »Da ljudi povezovala med seboj in z naravo. Naj se to upanje nenehno poraja tudi za njim.«

Scholz je papeža označil kot »moža sprave«: »S papežem Frančiškom sta Katoliška cerkev in svet izgubila zagovornika šibkih, sprave in toplega človeka.« Spominu na papeža se je poklonil tudi prihodnji nemški kancler Friedrich Merz, ki je izrazil globoko žalost ob njegovi smrti. Prepričan je, da bo Frančišek ljudem ostal v spominu po svojih neutrudnih prizadevanjih za najbolj ranljive, pravičnost in spravo.

Tudi britanski kralj Karel III. je globoko užaloščen ob smrti papeža Frančiška, ki je »vse življenje predano služil svetu«. Kralj Karel III. in kraljica Kamila sta bila med zadnjimi tujimi gosti, ki jih je Frančišek sprejel v zasebno avdienco. Vatikan sta obiskala 9. aprila.

Papež Frančišek je kralja Karla in kraljico Kamilo sprejel 9. aprila letos, na 20. obletnico njune poroke. FOTO: Vatican Media

Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da je Frančiškova smrt »opomin na njegov poziv, naj skrbimo drug za drugega kljub različnim veram, ozadju, narodom in prepričanjem«: »Njegovo vodenje v zapletenem in zahtevnem času za svet in Cerkev je bilo pogumno, vendar je vedno izhajalo iz globoke ponižnosti.«

Ruski predsednik Vladimir Putin je Frančiška označil za zagovornika »humanizma in pravičnosti« ter pohvalil njegova prizadevanja za spodbujanje dialoga med Pravoslavno in Katoliško cerkvijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v objavi na družbenih omrežjih izrazil žalost ob smrti papeža, ki je vse od začetka vojne 24. februarja 2022 nenehno molil za mir v Ukrajini in za Ukrajince. Po besedah Zelenskega je »znal vlivati upanje, lajšati trpljenje z molitvijo in spodbujati enotnost«.

Bela hiša je na družbenih omrežjih objavila fotografije papeža s predsednikom Donaldom Trumpom in podpredsednikom JD Vanceom – slednji se je na veliko noč, ki jo je preživel v Vatikanu, še na kratko srečal s cerkvenim voditeljem. Fotografije je pospremila s sporočilom: »Počivaj v miru, papež Frančišek.« Vance se je na Frančiškovo smrt odzval v ločenem zapisu: »Vesel sem, da sem ga včeraj videl, čeprav je bil očitno zelo bolan.«

Izraelski predsednik Jicak Hercog je papeža označil za človeka globoke vere in brezmejnega sočutja, v objavi pa je izpostavil pomen, ki ga je pripisoval tesnim vezem z judovskim svetom in spodbujanju medverskega dialoga. Palestinski predsednik Mahmud Abas se je Frančišku poklonil kot zvestemu prijatelju Palestincev.

V Frančiškovi domovini Argentini so po papeževi smrti razglasili sedemdnevno žalovanje. Predsednik Javier Milei se je od Frančiška poslovil »kot predsednik, kot Argentinec in predvsem kot veren človek«.

V Španiji so ob papeževi smrti razglasili tridnevno žalovanje.