Prvega avgusta je tik pred 99. letom umrl Zdenko Roter, strah in trepet Katoliške Cerkve na Slovenskem. Pri slovesu pri Treh farah pri Metliki – čudno za razmere v Sloveniji, da pogreb ni bil državen – smo opazili častno »partizansko stražo«, ki jo zadnja desetletja vidimo na raznih partizanskih proslavah. Ta tam ni bila zato, ker je bil Roter partizanski kurir, ampak visok udbovski funkcionar, kar govori o pravem namenu tovrstnih maškarad: zastraševanje demokratov in vernih posebej, opomin, da je v opuščenih rudnikih dovolj prostora. Tudi na Srebrenico, ki ima z našimi povojnimi poboji ista duhovna očeta: Lenina in Tita.

Roter ni bil v politični hierarhiji nikoli tako visoko, da bi politiko kreiral, a jo je po želji »vikših« uresničeval bolj, kot so ti pričakovali. Njihovih želja ni le izpolnjeval, ampak jih je nadgradil. Ne trdimo, da je kriv za vse zločine nad Cerkvijo, je pa mnoge izpeljal nad pričakovanji ukazovalcev. Nekatere bi lahko preprečil, česar zaradi hlapčevskega odnosa d...