Že prvi kristjani so imeli v navadi pobiranje darov za tiste, ki so bili revni. Gre za solidarnost med brati in sestrami v Kristusu, ki so skrbeli drug za drugega, da nikomur ne bi ničesar zmanjkalo za preživetje. Največkrat so zbirali hrano, včasih pa tudi denar. Tako Apostolska dela pričujejo, da so nekateri v ta namen prodajali zemljišča ali hiše in so prinašali izkupiček ter ga polagali k nogam apostolom; in sleherni je dobil, kar je potreboval (prim. Apd 4,32-37).

Maša je sestavljena iz različnih delov, med katere spada tudi »prinašanje darov«. Najpomembnejša darova sta kruh in vino, ki ju duhovnik položi na oltar za posvetitev, ki po molitvi k Svetemu Duhu postaneta telo in kri našega Gospoda. Včasih pri slovesnih mašah ta dva darova spremljajo še drugi darovi, ki pa imajo simbolni značaj, saj niso namenjeni revežem, ampak vernikom sporočajo pomen slovesnosti, recimo: Sveto pismo, sveča, rožni venec in drugo.

Pri nas pobiranje darov med mašo večinsko imenuj...