Po besedah Podgorška trgovinski sporazum med Evropsko unijo (EU) in južnoameriškimi državami (Argentino, Brazilijo, Urugvajem in Paragvajem) predvideva liberalizacijo trgovine s kmetijskimi pridelki, ki niso pridelani ob upoštevanju enakovrednih okoljskih, varnostnih in proizvodnih standardov kot veljajo v Evropski uniji.

Podporo sporazumu med EU in Mercosurjem so že pred današnjim odločanjem odrekle Francija, Avstrija, Irska, Madžarska in Poljska. Vse do konca pa ni bilo znano stališče Italije, ki je nato po neuradnih informacijah podpis vendarle podprla, je poročala STA. To je zadoščalo za t. i. kvalificirano večino, ki je dosežena, če za glasuje 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva unije.

Zdaj je na sporedu še pisni postopek, v okviru katerega bodo članice tudi uradno potrdile sklenitev in podpis sporazuma. Ta je bil sprva predviden decembra lani v Braziliji, zdaj pa bi lahko potekal prihodnji teden v Paragvaju.

Kaj prinaša podpis sporazum?

V skladu z decembra 2024 dogovorjenim sporazumom bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj, ki sestavljajo Mercosur, postopoma odpravili carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, stroje, zdravila, oljčno olje, čokolado ter vino in žgane pijače.

Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino, svinjino, riž, med in sladkor, a bo uvoz teh dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Za te in še nekatere druge najbolj občutljive vrste blaga sporazum po zagotovilih zagovornikov vključuje tudi posebno varovalko za zaščito evropskega kmetijskega sektorja pred porastom uvoza iz Mercosurja, ki bi škodoval domačim proizvajalcem.

Protesti v Franciji in Belgiji

Pogajanja in potrjevanje sporazuma so spremljali množični protesti evropskih kmetov, ki svarijo pred nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Kmetje v Franciji in Belgiji so se s traktorji na ceste in ulice v znak protesta proti sporazumu podali tudi danes.

KGZS je vlado pozval, naj sporazumu ne podpre

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je javno pozvala slovensko vlado, naj naša država tega sporazuma ne podpre. »Slovenski kmetje sporazumu nasprotujejo, saj z napovedanimi ukrepi za zaščito kmetijstva v okviru sporazuma niso bili ustrezno seznanjeni,« je v današnji izjavi dejal njen predsednik Jože Podgoršek in dodal: »Takšen sporazum bi imel za slovenski kmetijski sektor izrazito negativne posledice. Povečan uvoz cenejših kmetijskih proizvodov bi bistveno poslabšal konkurenčni položaj slovenskih kmetov, hkrati pa bi se na evropski trg uvažala živila nižje kakovosti.«

Predsednik KGZS Jože Podgoršek. FOTO: Arhiv KGZS

Zahteva po sklicu usklajevalnega sestanka v roku enega tedna

Po njegovih besedah kmetijstvo kot enakovreden del gospodarstva ne more sprejeti ureditve, »pri kateri bi posamezni sektorji ustvarjali visoke dobičke na račun propadanja drugih, zlasti kmetijstva. Sporazumu, ki bi imel izrazito negativne posledice za slovenske kmete, nasprotujemo, dokler ne bodo jasno opredeljene in predstavljene ustrezne zaščitne varovalke«. KGZS pričakuje, da bodo pristojni organi zagotovili ustrezno zaščito slovenskih kmetov pred morebitnimi negativnimi posledicami trgovinskega sporazuma, zato je vladi predlagala sklic usklajevalnega sestanka v roku enega tedna.

Ministrica Čalušić: Varovalke za zaščito evropskih kmetov so dovolj velike

O pomislekih glede sporazuma je sredi tedna slovenska kmetijska ministrica Mateja Čalušić dejala, da so za zaščito kmetov v EU v sporazumu predvidene posebne varovalke, ki bodo v primeru negativnih učinkov na evropski kmetijski trg omogočale začasno zamrznitev znižanih carin na uvoz kmetijskih izdelkov iz južnoameriškega trgovinskega bloka. Zaščitni ukrepi med drugim predvidevajo sistematično in proaktivno spremljanje uvoza tovrstnih proizvodov, o čemer bo Evropska komisija na pol leta poročala državam članicam in evroposlancem. Po njenem mnenju so te varovalke dovolj močne, pri čemer je poudarila pomen rednega poročanja s strani komisije. Poleg tega je kot zelo pomembno izpostavila, da bo mogoče ukrepe sprožiti tudi retroaktivno od 1. januarja letos.