Zunaj star, znotraj prenovljen

Za grad Podsreda pravijo, da je »najbolj grajski med gradovi na Slovenskem«. V 12. stoletju je bila tu najprej preprosta, pravokotno zasnovana grajska stavba. Nekaj desetletij kasneje je bil prizidan visok bergfrid (obrambni stolp), kmalu nato južni palacij (bivalni del), okoli leta 1260 pa še grajska kapela. Med njegovimi številnimi lastniki so bili grofje Celjski, ko pa je sredi 15. stoletja rodbina izumrla, je pristal v rokah Habsburžanov. Leta 1515 so ga v največjem kmečkem uporu na Slovenskem zavzeli kmetje, zahtevajoč »staro pravdo«, poprejšnje pravice, ki so jim jih fevdalci vse bolj odrekali.

Za grad Podsreda pravijo, da je »najbolj grajski med gradovi na Slovenskem«.

Grad, ki je takratno zavzetje preživel, je konec prejšnjega stoletja doživel prenovo. Ohranil je nekdanji zunanji videz, njegova notranjost pa je v marsičem precej drugačna, kot je bila nekoč – gre za sodobno opremljene grajske prostore, namenjene obiskovalcem, ki lahko tudi prespijo v apartmaju sv. Eme Krške ali Celjskih grofov, v Tattenbachovi, Lazarinijevi ali Windisgrätzovi sobi ... Opremljenost kajpak vpliva na pristnost izkušnje, kar pa je bržkone dobro – navajeni današnjega udobja bi se v grajskih prebivališčih, kakršna so bila pred stoletji, verjetno bolj klavrno počutili.

Poldrugo uro trajajoč ogled gradu poteka bodisi samostojno z avdiovodnikom bodisi pod vodstvom, za katero pa se je treba vnaprej dogovoriti. Na gradu organizirajo različne kulturne prireditve; zaradi ambienta in vzdušja so še zlasti privlačni koncerti ob poletnih večerih

Tudi za ljubitelje umetnosti

V gradu Podsreda je več stalnih razstav. Tako je predstavljena njegova zgodovina, razstava Ujeta prosojnost pa prikazuje zgodovino kozjanskih glažut, preprostih steklarn, ki so jih postavljali v gozdove, kjer je bilo za proizvodnjo stekla iz kremena na voljo obilje lesa. V glažutah so izdelovali steklenice za mineralno vodo iz bližnje Rogaške Slatine, spretno oblikovane stekleničke za zdravila, servirno in jedilno posodo, svetila in še marsikaj steklenega.

Ljubitelji slikarske umetnosti pridejo na svoj račun ob ogledu stalne razstave akademskega slikarja Franceta Slane.

Ljubitelji slikarske umetnosti pridejo na svoj račun ob ogledu stalne razstave Ko igra trenutka postane brezčasnost akademskega slikarja Franceta Slane (1926–2022). Razstavljena so njegova dela iz različnih obdobij ustvarjanja v tehniki olja na platno. Prevladujoči so krajinski in morski motivi, med figurami z živalskimi motivi pa ribe, mačke in petelini, po katerih je Slana tudi najbolj prepoznaven. V gradu je spominska soba sv. Eme Krške (ok. 980–1045), plemkinje, ki jo imajo nekateri za prvo slovensko svetnico. Po ljudski legendi naj bi se rodila na bližnjem gradu Pilštanj, sicer pa je živela na današnjem avstrijskem Koroškem. Za svetnico je bila razglašena leta 1938.

Na podstrešju gradu smo priča povsem drugačni predstavitvi. Tu je namreč domovanje le nekaj gramov težkih malih podkovnjakov, ene izmed najmanjših vrst netopirjev. V nekdanjem grajskem gospodarskem poslopju pa je ob manjši prodajalni lokalnih izdelkov še interaktivna predstavitev naravne in kulturne dediščine Kozjanskega regijskega parka ter biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.

Velja se sprehoditi tudi po grajski okolici. Nedaleč stran stoji kapela sv. Florijana, nekoliko nižje v gozdu pa je ribnik, v katerem je nekoč grajska gospoda gojila ribe. Zdaj v njem kraljujejo dvoživke, med njimi so žabe sekulje, krastače in tudi planinski pupek. Na območju Kozjanskega parka živijo dvoživke, ki drugod zaradi onesnaženja in uničevanja življenjskega prostora množično izginjajo.

Po parku

Kozjanski regijski park, eden od štirih slovenskih regijskih parkov, je dobrih 200 kvadratnih kilometrov veliko zavarovano območje in od leta 2010 tudi del širšega območja, ki se ponaša s statusom biosfernega območja pod zaščito UNESCA v okviru programa Človek in biosfera. Leta 2021 je park, ustanovljen v začetku 80. let prejšnjega stoletja, prejel tudi nagrado UNESCO Greece Melina Mercouri, ki se podeljuje za izjemno delovanje na področju varstva in upravljanja svetovnih kulturnih krajin. Skoraj tri četrtine parka spada v evropsko omrežje Natura 2000, katerega namen je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove.

Sadovnjak Kozjanskega parka. FOTO: Mojca Valenčak 

Kozjanskemu parku daje pečat prepletanje z gozdom poraslega hribovja, gričevja in ravnic ob Sotli, kjer ležijo manjša naselja in več gradov; grad Podsreda je med njimi najbolj prepoznaven. Tu najdemo stare sadovnjake, cvetoče travnike in lepo ohranjene bukove gozdove, čiste rečice in potoke, več srednjeveških trgov, veliko starih cerkva … 

Obiskovalcem teh koncev so na voljo različne pohodne poti, ki vodijo po parku. Ena od njih je Grajska pot Podsreda. Začenja se v trgu Podsreda, vodi mimo starega vodnega Levstikovega mlina na Bistrici, nato se skozi gozd vzpne do gradu in se konča na njegovem podstrešju z ogledom omenjene predstavitve netopirjev. Opremljena je s smernimi in informacijskimi tablami.

Med številnimi živalmi, ki živijo na območju parka, sta tudi dve redki ptici – živobarvni čebelar in vijeglavka, večini neznana vrsta žolne. Tu najdemo rogača, z do osmimi centimetri dolžine največjo evropsko žuželko, in zelo ogroženega bukovega kozlička. V odmaknjenem skalnem pečevju se prav dobro počutijo gamsi, ki naravnih sovražnikov skorajda nimajo. Na kozjanskih tleh lepo uspeva več kot 40 vrst kukavičevk ali orhidej, ki so zaradi velike ogroženosti zavarovane v evropskem merilu. Izjemni biotski pestrosti botrujeta stikanje alpskih, panonskih in sredozemskih vplivov ter pestra geološka podlaga.

Grad Podsreda
Podsreda 103, 3257 Podsreda
Tel.: 041 419 996
https://castlepodsreda.com

Kozjanski park
Podsreda 45, 3257 Podsreda
Tel.: 03 800 71 00
https://kozjanski-park.si

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Radovednež (12/2025).