Svečani zbor so sestavljali predstavniki vseh glavnih verstev – katoličani, pravoslavni, protestanti, muslimani in judje iz petnajstih balkanskih držav in drugi visoki gostje. Udeležili so se ga tudi predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof dr. Andrej Saje, drugi škofje iz Slovenije in tujine, predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, nekdanji predsednik Borut Pahor, župan Mestne občine Koper Aleš Bržan ter predstavniki diplomatskega zbora, družbenega in gospodarskega življenja v Sloveniji.

FOTO: Jože Potrpin

Slavnostni nagovori

Dobrodošlico je izrekel gostitelj, koprski škof dr. Peter Štumpf. Med drugim je poudaril: »Srečali smo se kot prijatelji, da bi v Kopru govorili o vrednotah življenja, ki trasirajo pot do miru. Zelo dobro bo slišati, katere vrednote življenja so nam skupne, da bi lažje prišli do miru. Srečanje nas dela ljudi, pogovor nas približuje ljudem, pogajanja pa nas ohranjajo v miru. Ta proces se nikdar ne neha, je namreč trajen. Že mora tako biti. Ne smemo se utruditi. Želimo, da nas slišijo prijatelji miru. Želimo, da nas slišijo tudi njegovi sovražniki. 'Ponudimo torej zdaj roko tem ljudem in sklenimo mir z njimi in vsem njihovim ljudstvom'« (SP).

Gostitelj, koprski škof dr. Peter Štumpf. FOTO: Jože Potrpin

Predsednik SŠK in škof dr. Andrej Saje je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je vera v svojem bistvu temelj miru, upanja in sožitja, saj povezuje ljudi v skupnem prizadevanju za zaščito življenja, dostojanstva in temeljnih vrednot. Izpostavil je pomen medverskega sodelovanja, sklenil pa je z pozivom k delovanju za mir »med nami in v svetu«. »Udeleženci foruma želimo poudariti pomen vrednot, ki presegajo politične razlike in ideološke boje: zaščito človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, spoštovanje zakonske zveze med možem in ženo kot temelja družine, skrb za najbolj ranljive med nami – starejše, brezposelne, bolne, odrinjene. Bodimo glas tistih, ki v veri ne vidijo ovire, temveč pomoč, ali, kot poudarja novi papež Leon XIV., bodimo most, ki nas povezuje z drugimi,« je dejal.

Predsednik SŠK in novomeški škof Andrej Saje. FOTO: Jože Potrpin

Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavila vlogo verskih voditeljev pri utrjevanju miru, sožitja in solidarnosti. Pozvala je k vztrajanju v dialogu, ki lahko edini pripelje do trajnega miru tako na Balkanu kot v drugih delih sveta. »Če se bomo skupaj zavzemali za vrednote miru, človekovega dostojanstva, solidarnosti in spoštovanja različnosti, bomo bistveno prispevali k varnejši prihodnosti regije in Evrope,« je dejala.

Predsednica države Nataša Pirc Musar. FOTO: Jože Potrpin

Poudarila je tudi pomen sprave. Posebej je izpostavila pomen vključujočih družb, ki mladim omogočajo dostojanstveno prihodnost. Izrazila je upanje, da bo Zahodni Balkan postal zgled sobivanja, kjer vera prispeva h gradnji dostojanstvene in varne prihodnosti za vse. Pozdravne besede je izrekel tudi župan Bržan.

Koprski župan Aleš Bržan. FOTO: Jože Potrpin

Povezovalca programa Valentina Plaskan in Nejc Krevs. FOTO: Jože Potrpin

Okrogla miza 

V prvem panelu foruma so na okrogli mizi na izbrano temo sodelovali beograjski nadškof kardinal dr. László Némét; vladika dr. Kirilo Bojović, episkop buenosaireški in južno-centralno ameriški ter administrator zagrebško-ljubljanske metropolije; dr. Jaroslav Javornik, škof Evangeličanske Cerkve v Novem Sadu; dr. Nedžad Grabus, sarajevski mufti; Borut Pahor, zaslužni predsednik Republike Slovenije; Milada Kalezić, gledališka igralka. Odgovorili so na štiri vprašanja. Pogovor je moderiral prof. dr. Simon Malmenvall.

FOTO: Jože Potrpin

Vrednote življenja in mir

Prvo vprašanje se je glasilo, kaj za njih pomenijo vrednote življenja in kako so povezane z mirom. Pahor je ob tem poudaril: »Upam, da bosta morda nekoč razum in pogum prevladala in se bo ugotovilo, da ustavna ločenost med državo in verskimi skupnosti ne preprečuje sodelovanja med njimi, zlasti ko gre za spravo. Ker gre za temeljne vrednote življenja in bivanja, ne morete tega opraviti brez navzočnosti verskih voditeljev, ljudi, ki naj bi nekako zakrpali rane preteklosti in nekako navdihnili upanje mladim za njihovo prihodnost. To srečanje je morda korak v tej smeri in mu želimo vse najboljše na njegovi poti.«

FOTO: Jože Potrpin

Izzivi na Balkanu

Drugo vprašanje - kateri je duhovni ali družbeni izziv, s katerim se skupnost ali nazor, kateremu pripadajo, v današnjem času najbolj spopada, zlasti na območju Balkana? Bojović je malo v šali dejal, da za neke svoje Srbe velja, da je ustaš, za neke Hrvate četnik. »Vidite, do kolikšne mere gre obremenjenost s preteklostjo in delitvami. Ne dovolijo pa nam, da pokažemo ljubezen do bližnjega. Vsi bomo vstopili v Božje kraljestvo kot osebnosti, pripadniki določenega naroda, vendar je to nekaj nižjega, višje je vera, perspektiva Svete Trojice, Boga, ki je ljubezen.«

Kalezićeva je povedala: »Sem zelo pomešana oseba. V svojem življenju sem bila vse. Sem slovenska igralka, Črnogorka po rodu, pripadam Srbski pravoslavni Cerkvi, domača sem v katoliški Cerkvi, pol moje družine je katoliške, sem bivša Jugoslovanka, Bizantinka, Balkanka, v glavnem to območje Balkana, kjer živim, nosim v srcu. Od njega se ne da pobegniti. Ker živim tudi v Evropski uniji, ga še nosim v duši, srcu. Mnogokrat sem kot ženska, sorodnica v situaciji, da lahko samo molim.«

Igralka Milada Kalezić. FOTO: Jože Potrpin

Kriza družine

Tretje vprašanje je naslavljalo temo družine, krizo družine. Še posebej demografsko ogroženost ravno na območju Balkana: Kako torej bolj razumeti in ponovno odkriti pomen družine in zakona. Javornik je dejal: »Družina ni samo družbena, ampak je sveta skupnost, v kateri človek raste v ljubezni, odgovornosti in veri. Cerkev mora pomagati, da ljudje ponovno odkrijejo lepoto in globino družinskega življenja s pomočjo izobraževanja in pričevanja in teh, ki so poročeni in imajo družino na temelju vere in ne na prehodnih občutjih.« 

FOTO: Jože Potrpin

Dobre prakse

Kaj pa primeri dobre prakse in navdih, upanje za prihodnost – sodelovanja med verskimi skupnostmi na območju Balkana? Nemet je takole odgovoril: »V Srbiji imamo Škofovsko konferenco sv. Cirila in Metoda. Vanjo so vključeni škofje Severne Makedonije, Črne Gore, Kosova in Srbije. Devet škofov nas je, iz štirih različnih kulturnih in jezikovnih okolij, vendar znamo skupaj delati, moliti, slaviti Boga in voditi naše Cerkve. Druga stvar, ki daje upanje, je sprememba ozračja v Beogradu s prihodom novega patriarha Porfirija. Božič praznujemo tako, da predstavniki pravoslavnih pridejo k nam, jaz grem k njim ob njihovem prazniku, kjer tudi zapojemo. Kaj več je še potrebno?«

FOTO: Jože Potrpin

Grabus je omenil dobre prakse v Bosni in Hercegovini in še posebej v Kopru. »Bosna in Hercegovina ima tri velike skupnosti: katoličane, pravoslavne in muslimane ter zgodovinsko judovsko skupnost. Naš medverski svet se srečuje z različnimi izzivi. Uspeli smo vzpostavili mehanizem, da se lahko o vseh temah pogovarjamo. Ko pride do določenega problema glede svobode in prakticiranje vere v BiH, skušamo imeti skupno sporočilo in stališče. Bosna in Hercegovina je mejna črta zahodnega in vzhodnega krščanstva s pomembno vlogo islama in zgodovinsko vlogo judovstva. Dialog pri nas je v tem, da razumemo, zakaj je vera pomembna, v tem času bolj pomembna kot v drugih državah sveta. Za nas je zelo pomembno, da v Kopru lahko govorimo. Ko sem bil mlad študent, našim bratom v Kopru takratne oblasti v Sloveniji niso pustile, da imajo molitev ob bajramskem prazniku. V svojih prostorih nam je to omogočila katoliška Cerkev, prav tako verouk za naše otroke.«

FOTO: Jože Potrpin

Govori in skupni izjavi

V drugem panelu so sledili govori dvanajstih verskih voditeljev.

FOTO: Jože Potrpin

V samostanu pri sv. Ani pa je vzporedno v organizaciji Katoliške mladine potekal Forum mladih iz omenjenih držav na isto temo.

FOTO: Jože Potrpin

Forum so oboji sklenili z branjem sklepnih izjav in molitvijo za mir na Titovem trgu pred koprsko stolnico. Tu se jim je pridružil tudi nuncij Jean Marie Speich.

FOTO: Jože Potrpin

V sklepni izjavi so poudarili, da se zavedajo nujnosti vzajemnega spoštovanja in praktičnega sodelovanja med pripadniki različnih verskih izpovedi. Ugotavljali so medsebojno sorodnost, to je skupni pogled na osrednje duhovne in družbene resničnosti, kjer prednostni položaj zaseda spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti in družine kot trajne skupnosti moža, žene in otrok.

FOTO: Jože Potrpin

Izrazili so podporo duhovnim, intelektualnim, zakonodajnim in drugim pobudam, ki bi pripomogle k vsestranski zaščiti in spodbujanju pojavov, po katerih se odražajo vrednote življenja. Prav tako so potrdili prepričanje, da je predpogoj za graditev miru med narodi, državami in verskimi skupnostmi dovzetnost za vrednote življenja in družine: zavedanje o aktualnosti oblikovanja nekakšnega »strateškega zavezništva« za zaščito življenja in družine, s katerima je povezana tudi verska svoboda.

Zvečer je bil v koprski stolnici še koncert Slovenskega okteta.