Pogrešani ukrajinski otroci

Po podatkih ukrajinskih oblasti je bilo z ozemelj, ki jih je med vojno zasedla Rusija, ugrabljenih več kot 19.000 otrok. O tem so na srečanju 18. avgusta v Washingtonu razpravljali politični voditelji Evrope in ZDA, ločeno pa tudi ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ta tema je po Trumpovih besedah zelo pomembna tudi za njegovo ženo Melanio, ki je stisko ukrajinskih otrok izpostavila v osebnem pismu ruskemu predsedniku. Na podlagi obtožb o ugrab- ljanju otrok, ki jih Rusija sicer odločno zavrača, je Mednarodno kazensko sodišče marca 2023 izdalo mednarodna naloga za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegove komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove. Po mnenju izvedencev bo pogrešane ukrajinske otroke »praktično nemogoče dobiti nazaj«, množično ugrabitev s strani Rusije pa označujejo kot vojni zločin. Obupani starši iz Ukrajine po poročanju Guardiana potujejo v Rusijo, da bi našli svoje otroke, od katerih naj bi bili mnogi nameščeni v vojaških taboriščih ali v sirotišnicah. Kot ugotavlja ekipa ameriških izvedencev, so pogrešani otroci domnevno zadržani v Rusiji ali na rusko okupiranih ozemljih, njihove družine pa so prisiljene v izjemno tvegana dejanja, da bi jih poskusile rešiti. Ko so ruske sile februarja 2022 napadle Ukrajino, so otroke ugrabljali iz državnih ustanov, po aretaciji ali smrti staršev, prek otroških »poletnih taborov« na ruskem ozemlju ali pa so jih pod prisilo neposredno iztrgali iz rok njihovih družin. Pretresljiva osebna zgodba Ena od ukrajinskih mater je v pogovoru za Guardian opisala dramatično rešitev svojih dveh najstniških sinov, ki so ju skoraj šest mesecev zadrževali v taborišču v Rusiji. Potem ko so ruske sile septembra 2022 zasedle Natalijino domače mesto Herson, ji je sosed svetoval, naj sinova pošlje v otroški tabor v Anapi, obmorskem letovišču v Rusiji, na 21-dnevne brezplačne počitnice. Fanta sta želela iti, »toda moja velika napaka je bila, da sem jima to dovolila«, pripoveduje Natalija. Konec leta 2022 so ukrajinske sile osvobodile Natalijino mesto, njena otroka pa sta bila v taboru na drugi strani fronte in Rusija jima ni dovolila vrnitve. S pomočjo ukrajinske organizacije je Natalija za sinova sčasoma pridobila potna lista in ukrajinske osebne dokumente, nato pa je sama odpotovala čez mejo v rusko mesto Anapa: prečkala je številne mejne kontrolne točke, ruskim vojakom pa je morala pojasnjevati, zakaj je v državi. Sredi močnih obstreljevanj je potovala šest dni, februarja 2023 pa je bila končno znova združena s svojima sinovoma. »Niti predstavljati si ne morete, kaj sem občutila … moja otroka sta vse, kar imam,« pripoveduje ukrajinska mati. Po podatkih, zbranih do konca letošnjega junija, se je v Ukrajino doslej vrnilo ali iz Rusije pobegnilo le 1.366 otrok, poroča ukrajinska organizacija Bring Kids Back. Za mnoge pogrešane otroke obstaja bojazen, da so jih odpeljale ruske sile in poslale v vojaška taborišča ali rejništvo, ali pa so jih celo posvojile ruske družine. Po mnenju ameriških izvedencev, ki preiskujejo te ugrabitve, je to »verjetno najbolj množična vojna ugrabitev otrok po drugi svetovni vojni – primerljiva s ponemčevanjem poljskih otrok od nacistov«. Pričevanja rešenih otrok razkrivajo, da so bili v taboriščih deležni vojaškega usposabljanja in so bili kaznovani, če so govorili ukrajinsko. »Morali smo peti rusko himno in risati trobojnico,« je povedal devetletnik, ki se mu je uspelo vrniti v Ukrajino. Poleg tega otroke prepričujejo, da bodo njihovi starši trpeli posledice, če ne bodo upoštevali navodil. Ključna zahteva Ukrajine V Ukrajini se bojijo, da bo veliko otrok izginilo v ruskem sistemu posvojitev, zato je po mnenju poznavalcev izjemno pomembno, da se ugrabitve temeljito raziščejo: dokumentirati je treba, da so bili otroci preseljeni pod prisilo. Vrnitev pogrešanih otrok ostaja ključna zahteva Ukrajine v vseh mirovnih pogajanjih. Kot navaja Wikipedija, so ruske okupacijske oblasti v Ukrajini avgusta letos ustvarile spletni katalog, kjer lahko Rusi izbirajo ukrajinske otroke na podlagi fotografij in opisov ter jih razvrščajo po starosti, barvi oči in barvi las. Za vrnitev pogrešanih ukrajinskih otrok k njihovim družinam si prizadeva tudi Vatikan, ki s svojimi diplomati že od začetka ruske invazije februarja 2022 sodeluje v mirovnih prizadevanjih med sprtima državama. Kardinal Matteo Zuppij, odposlanec papeža Frančiška, se je leta 2023 med obiskom Rusije in Ukrajine dotaknil tudi tega vprašanja. Aprila letos se mu je ukrajinski predsednik Zelenski za to posebej zahvalil in prosil za nadaljnjo podporo. Mojca Masterl Štefanič, M. P.

Pogrešani ukrajinski otroci

Pogrešani ukrajinski otroci

STOPERCE – Zlata maša p. Jožeta Lampreta

SMLEDNIK – Srečanje z zambijskim duhovnikom Ernestom Lumambo

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.