Koncert februarskega koncerta sakralnega abonmaja, v sredo, 23. februarja, bo posvečen 130. obletnici postavitve orgel v cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani. Orgle je leta 1891 izdelal ljubljanski orglar Franc Goršič (1836–1898). Imajo 30 pojočih registrov, tri manuale in pedal; bogato ornamentirano orgelsko omaro z reliefno podobo sv. Cecilije je izdelal Janez Vurnik ml. (1849–1911) iz Radovljice.

FOTO: s. Diana Novak

Organist Dalibor Miklavčič bo izvedel orgelske improvizacije kot poklon orglarju Goršiču ter njegovim največjim orglam, ki veljajo za vrhunec mojstrovega opusa ter so ene najpomembnejših zgodovinskih orgel v Sloveniji. Skupaj z violinistkama Mojco Jerman in Mirjam Šolar, violistko Anastazijo Krenn ter trobentačema Juretom Gradišnikom in Milorom Vagninijem bodo zazvenele tudi skladbe P. Ramovša, S. Osterca, I. Hladnika in J. K. Dolarja v priredbi za orgle, trobenti in godala. Koncert bo ob 19.30 uri, za vstop v cerkev je potreben PCT pogoj. Vstopnine ni, zaželeni so prostovoljni prispevki.

Organist Dalibor Miklavčič. FOTO: Arhiv Družine

Zgodovina orgel – »najboljše orgle na Kranjskem«

»1. oktobra 1890 je Franc Goršič s predstojništvom Uršulinskega samostana v Ljubljani podpisal pogodbo o izdelavi in postavitvi novih orgel s tridesetimi pojočimi registri »za slovesno prosto igro in za spremljavo zborovskega petja«. Do takrat je v Ljubljani postavil že tri večje inštrumente: v trnovski cerkvi (1864, op. 1), v frančiškanski cerkvi na Tromostovju (1870, op. 11) in pri Sv. Jakobu (1882, op. 36). V osemdesetih letih 19. stoletja je zgradil več orgel na avstrijskem Štajerskem, npr. v frančiškanski cerkvi v Gradcu (1886, op. 47), in postal tudi širše priznan. Glavnino del v uršulinski cerkvi je najverjetneje opravil po 1. juliju 1891.« Tako opisujejo zgodovino orgel na spletni strani uršulinske cerkve sv. Trojice v Ljubljani. »Orgle so prvič javno zazvenele pri maši 21. oktobra 1891, blagoslovili pa so jih štiri dni pozneje. Nanje je obakrat igral stolni organist Anton Foerster (1837–1926), med govorniki ob posvetitvi pa je bil tudi skladatelj p. Hugolin Sattner (1851–1934). Ta je v Cerkvenem glasbeniku 9. novembra 1891 objavil zelo naklonjeno recenzijo in je Goršičeve orgle imenoval »najboljše orgle na Kranjskem«.

FOTO: s. Diana Novak

Trije restavratorski posegi na orglah: Franc Jenko, Anton Jenko in Brane Košir

Prvi večji dokumentiran poseg po izdelavi orgel je iz leta 1935. Takrat je ljubljanski orglar Franc Jenko (1896–1968) ob zamenjavi električne napeljave na koru v orgle vgradil elektromotor za dovajanje zraka v glavni meh (z ventilatorjem in regulatorjem lastne izdelave) in dodal potreben zračni kanal. Nekaj let kasneje (ok. 1937) so ga ob prehodu na trifazni izmenični tok zamenjali s kvalitetnim elektromotorjem z lastnim ventilatorjem in enotnim ohišjem švicarske tovarne Meidinger. Ta še vedno služi kot glavni orgelski motor za dovajanje zraka.

Leta 1976 je orgle »zaradi razsušenosti in zastajanja registrov« popravljal Anton Jenko (1931–2009). V letih 2013 in 2014 je Goršičeve orgle v Uršulinski cerkvi v Ljubljani celovito in sistematično prenovil orglar Brane Košir (roj. 1958) v sodelovanju z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Med drugim je očistil in obnovil vse kovinske in lesene piščali in pri tem posebno pozornost namenil ohranitvi izvirne Goršičeve intonacije in uglasitve registrov. Orgle je v celoti obnovil v prvotno stanje, samo v mehovih za zveze in zbiralnike je zaradi zanesljivejšega delovanja (kot pred njim že A. Jenko) uporabil višji sapni pritisk. (vir: http://ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si/)