Knjiga je nastala z namenom osvetliti življenje tega neupravičeno pozabljenega slovenskega letalca in opazovalca iz prve svetovne vojne. O njegovem življenju in delu ter nastajanju knjige so spregovorili: avtorja knjige, zakonca, umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Kamin Kajfež in arheolog mag. Tomislav Kajfež, priznani ilustrator Jure Engelsberger, strokovna sodelavca, raziskovalca vojaške letalske zgodovine in letališč prve svetovne vojne, Marko Ličina in mag. Matjaž Ravbar, moderator je bil dr. Marko Štepec. Založniki knjige in soorganizatorji dogodka so bili Ministrstvo za obrambo, Vojaški muzej Slovenske vojske in Lavričeva knjižnica Ajdovščina.

Knjiga o p. Venčeslavu Vrtovcu Ajdovski letalec nad Soško fronto. FOTO: Jože Potrpin

Poklon slovenskemu letalcu

Ilustrirani portret Venčeslava Vrtovca je narisal ilustrator knjige Jure Engelsberger. FOTO: Jože Potrpin

Kot zapiše zgodovinar dr. Štepec na hrbtni strani knjige, »ilustrirana knjiga o Venčeslavu Vrtovcu je poklon slovenskemu letalcu in pomemben opomnik bralcem, da obstaja bogata slovenska letalska preteklost, ki jo še vedno premalo poznamo. Dopolnjena je s slovarčkom manj znanih besed, izbranimi tehničnimi podatki o letalih in kratko zgodovino letališča v Ajdovščini.« Prav tako zgodovinar, generalni direktor Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino, mag. Ravbar pa zapiše, »ilustrirana zgodovinska stvarna literatura za mladino na sodoben način in z odličnimi, zgodovinsko ustreznimi ilustracijami še dodatno obogati predstavljanje pomembnih dogodkov izpred dobrega stoletja.«

Avtor ilustracij v knjigi je Jure Engelsberger. FOTO: Jože Potrpin

Za mlade bralce

Vesna Kamin Kajfež je kot prva na predstavitvi knjige pojasnila, od kod zamisel in nato kakšen je njen namen. Do ideje za knjigo je prišlo spontano v Ajdovščini, ko so se pogovarjali o manj znanih lokalnih zgodbah, ki bi bile zanimive za mlade. Zgodba o Vrtovcu se je izkazala za izjemno potencialno in je navdušila Lavričevo knjižnico Ajdovščina, ki je projekt podprla.

Predstavitev knjige v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani. FOTO: Jože Potrpin

Knjiga je namenjena predvsem mladim bralcem, učencem zadnje triade osnovne šole (deveti razred) in prvih letnikov srednjih šol. Želi dopolniti šolsko znanje o prvi svetovni vojni in soški fronti z bolj poglobljenim in privlačnim pripovedovanjem skozi filmsko zgodbo Venčeslava Vrtovca.

Projekt je bil izjemno uspešen; na predstavitvah za šolarje v Ajdovščini je sodelovalo več kot 250 devetošolcev, ki so pokazali izjemno zanimanje za zgodovino in prvo svetovno vojno, kar se je odrazilo tudi v kvizu.

Priznani slovenski ilustrator Jure Engelsberger. FOTO: Jože Potrpin

Slovenski letalski junak

Naslednji govornik Tomislav Kajfež pa je predstavil življenjsko pot Venčeslava Vrtovca kot »slovenskega letalskega junaka prve svetovne vojne, jezuitskega redovnika in nabožnega pisca.«

Arheolog Tomislav Kajfež in njegova soproga umetnostna zgodovinarka Vesna Kamin Kajfež sta avtorja več zgodovinskih knjig za otroke. FOTO: Jože Potrpin

Venčeslav Vrtovec se je rodil v Velikih Žabljah, to je v vasi sedem kilometrov stran od Ajdovščine. Ko je obiskoval v Gorici že malo semenišče, sedmi razred, sedanji tretji letnik gimanzije, je izbruhnila prva svetovna vojna. Šolske oblasti so vsem dijakom podelile četrti letnik in maturo, Vojaške oblasti pa so jih vpoklicale. Maturante so namenili za častnike, tudi Vrtovca, končal je šolo kot praporščak. Poslali so jih na bojišče. Vrtovec je začel svojo vojaško pot v strelskih jarkih na kraškem odseku soške fronte, kjer je bil lažje ranjen. Prestavili so ga na Tolminsko, tu je poveljeval Bošnjaški enoti, na kar je zbolel in končal v bolnici. Takrat so avstro-ogrske vojaške oblasti začele novačiti prostovoljce v nov vojaški vojni rod, v novo način bojevanja, v zraku. Prijavil se je za letalca in bil poslan v šolo za letalske opazovalce pri Dunajskem Novem mestu.
Ilustracija iz knjige. FOTO: Jože Potrpin

80 poletov vseh vrst

Kot izšolan poročnik je bil poslan spet v bližino svojega rodnega kraja, v Divačo, kjer je Avstro-Ogrska vzpostavljala letališča. Zadolžen je bil za nadzor in koordinacijo gradnje letališča, potem že za sestavljene letale, vadbene in bojne polete. Na koncu je štel približno 80 poletov vseh vrst. Deloval je spodnjem delu soške fronte med Krasom in Sabotinom. Osnovna naloga je bila opazovanje, slikanje sovražnikovih položajev, sporočanje podatkov lastnemu topništvu, zapletal pa se je tudi v »filmske« letalske dvoboje z italijanskimi, lahkimi, okretnimi, enosedežnimi letali francoske izdelave. Letel je nekje od konca leta 1916 do maja leta 1917, ko je bil v enem takem spopadu ranjen v koleno in prizemljen. Potem ni skoraj nikoli več letel. Okreval je skoraj eno leto. Avgusta leta 1918 je bil vpoklican na Dunaj, kjer so ga imenovali za poveljnika vojaških opazovalnic na gorah. Na Dunaju je tudi dočakal konec prve svetovne vojne. In se je 6. novembra potem, ko je cesar Karel podpisal premirje z Italijo, vrnil v Ljubljano, v državo SHS. Nekaj dni je še sodeloval, potem je zaprosil za izstop iz vojske, kar je takoj dosegel, nato pa se je skušal vrniti v domače Velike Žablje. Dva dneva je peš potoval iz Ljubljane do Ajdovščine. Odločil se je, da staršem pove, da vrne v Ljubljano in vstopi v jezuitski red. To je bila njegova želja že v malem semenišču.

Pobeg v Ljubljano

Ajdovščino so že zasedle italijanske enote. Še v stari letalski avstro-ogrski uniformi je postopal po Ajdovščini in srečal nekdanjega avstro-ogrskega pilota. Ta mu je povedal, da je na letališču v hangarju še delujoče nekdanje avstro-ogrsko letalo. Vrtovec je bil takoj za pobeg. Akcijo sta prestavila na naslednje dni zjutraj, s pomočjo stražarja sta še prebarvala oznake. Naslednji dan zjutraj pride Vrtovec dan zjutraj na letališče ob dogovorjeni uri z vso družino. Pilot ga je čakal in zagnal letalo. Vrtovec je skočil na svoje nekdanje mesto in že sta zdrvela čez travnik in pobegnila Italijanom. Najprej sta letalo usmerila proti Italiji, proti Gorici, tako ukanila Italijane, nad Gorico zavila proti severu, prišla na Gorenjsko, in nad Savsko dolino do Ljubljane, kjer sta varno pristala na zasilnem letališču v današnji Šiški. Pilot, ki je izvedel ta podvig, je prestopil k takratnim prvim slovenskim letalskim enotam, Vrtovec pa ne. Zahteval je avtomobil in se odpeljal v mesto in stopil k jezuitom. V red je vstopil 13. novembra, ko je bil god svetega Stanislava, zavetnika jezuitskih novincev in dijakov. Tako je simbolika tega junaka ogromna in popolna. Tukaj se zgodba v knjigi konča. 

Pater Venčeslav Vrtovec (na sredini) leta 1978, ko je praznoval zlatomašni jubilej. FOTO: Župnija Ljubljana-Dravlje 

Seveda sledi Vrtovčevo dolgo življenje, saj je skoraj 70 let jezuitski redovnik, predvsem se je ukvarjal z mladimi. Umrl je v visoki starosti leta 1988 v Dravljah. Na neke druge čase ga je spominjal le še del propelerja s ponesrečenega letala, ki ga je do smrti hranil v svoji redovniški sobi. Danes je del Vojaškega muzeja Slovenske vojske.

Letalski propeler, spomin na ponesrečeni polet leta 1917, je Vrtovec hranil še na stara leta. FOTO: Župnija Ljubljana-Dravlje 

12. januar - dan vojaškega letalstva

Dan vojaškega letalstva pa praznujemo 12. januarja. Na ta dan leta 1919 so letalci prvič poleteli na Koroško branit domovino. Tri letala so se aktivno udeležila bojev. Pomembno, a manjšo vlogo, v pripravi na ta dogodek je odigral tudi nadporočnik Venčeslav Vrtovec, ki je novembra 1918 ob razpadu monarhije sodeloval pri ustanavljanju letalske enote Države SHS in v Ljubljano pripeljal eno od letal, čeprav pozneje ni sodeloval v enoti, ki je izvedla omenjeno prvo bojno akcijo.