Leta 1995 so sile bosanskih Srbov oblegale varno območje ZN v Srebrenici. Na tisoče beguncev je prispelo na varno območje v upanju, da bodo po treh letih vojne končno našli varnost. Namesto tega je prišlo do genocida.

Ubitih več kot 8000 moških in dečkov

Po podatkih spominskega centra v Potočarih so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića v le nekaj dneh, do 19. julija 1995, v tej bošnjaški enklavi ubile 8372 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk. »Ko se bližamo 11. juliju, je nujno, da ostanemo združeni s preživelimi iz vse BiH, ko se soočajo z nenehnimi opomini na grozote, ki so jih doživeli v devetdesetih letih. Naša odgovornost je, da poslušamo njihova pričevanja in se ravnamo po besedah, ki jih delijo z nami,« so ob tem zapisali na FB strani Remembering Srebrenica.

Med današnjimi 50 žrtvami, ki jih bodo pokopali, je najmlajši identificiran 16-letni Salim Mustafić.

Doslej pokopali več kot 6600 žrtev

Posmrtne ostanke žrtev so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. V Potočarih od leta 2002 vsako leto posmrtne ostanke identificiranih žrtev pokopavajo na osrednji spominski slovesnosti. Doslej so pokopali 6671 žrtev genocida, spominja STA. V organizacijskem odboru sicer ob letošnji obletnici izpostavljajo vlogo žensk v boju za resnico o genocidu in dejstvo, da so bile tudi one žrtve.

V članicah EU 11. julij od leta 2009 obeležujejo kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.

Spominska slovesnost tudi v Ljubljani 

Tudi v ljubljanskem Muslimanskem kulturnem centru so se danes spomnili tragičnih dogodkov pred 27 leti. Predsednik države Borut Pahor se je na povabilo muftija Nevzeta Porića ob 12. uri udeležil slovesnosti ob obletnici genocida v Srebrenici, na kateri je imel tudi slavnostni nagovor.

Govor predsednika Pahorja v Ljubljani. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Pahor je v govoru poudaril, da je za prihodnost Bosne in Hercegovine pomembna resnica in ne njeno zanikanje ter spoštovanje in ne sovraštvo. »Pomiritev ni dejanje za preteklost, temveč za prihodnost. Izhaja iz skupne bolečine. Namesto, da jo doživljamo vsak zase, se vživimo v bolečino drugega in jo skupaj zdravimo.
Ne pozabljajmo, spominjajmo se, vsega, tudi najbolj hudega, toda želja za sožitje, prijateljstvo in mir je močnejša od žalostne preteklosti. Življenje je močnejše od smrti. Za mirno evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine je potreben pogum. Vsi prijatelji Bosne in Hercegovine, vseh njenih narodov, vseh njenih ljudi, ji pri tem stojimo zvesto ob strani.«

Na slovenskem zunanjem ministrstvu pa so ob današnjem dnevu zapisali: »Za prihodnost Bosne in Hercegovine so ključni spoštovanje, dialog in sprava. Genocid v Srebrenici je eden najtemnejših trenutkov v svetovni zgodovini in odgovornost vseh je boriti se za pravico in resnico ter proti zanikanju genocida.«