Poletne seminarje Zveza organizira v zdraviliščih in termalnih središčih po vsej Sloveniji. Tam, kjer so idealni pogoji, cerkev v bližini hotela, v njej dobre orgle, in odprta vrata župnišča. V Zrečah so bili že tretje leto. Sicer so tu gostovali že pred dvajsetimi leti in se zopet vračajo. »Župnik Peter Leskovar resnično razume smisel našega delovanja in nas sprejema odprto in gostoljubno,« je še posebej poudarila predsednica ZCPZ Rossana Paljaga.

V Zrečah so bili že tretje leto. FOTO: Jože Potrpin 

Začetki njihovih tovrstnih seminarjev torej segajo v sedemdeseta leta in veljajo za pionirje v prirejanju šolanja na svojem področju. Cerkvenim pevcem omogočajo izpopolnjevanje sakralnega repertoarja in delno tudi petja posvetnih pesmi. Udeležencem v ta namen nudijo vrhunske strokovnjake za različna področja. Vse to pa v prepričanju, da peti v cerkvi ne pomeni peti brez vaj ali brez pevskega znanja. Skrbijo za to, da bi bilo petje pri bogoslužju čim bolj kakovostno. »Navadno so cerkveni precej zanemarjeni, ker se zdi, da je to njihovo poslanstvo in ne potrebujejo določenih umetniških ambicij, nasprotno, mnenja smo, da tudi oni morajo biti deležni tovrstnih pobud.«

Intenzivno delo

Vodja projekta je odbor Zveze cerkvenih pevskih zborov, se pravi, da skupinsko odločajo glede vsebine programa. Vsako leto je program seminarja lahko različen. Lahko so koncerti, delavnice, predavanja ipd. Vedno pa je kaj novega. Letos je Gregor Klančič, akademski cerkveni glasbenik, organist in dirigent, vodil tečaj orglanja, Martina Burger, operna pevka, vadila vokalno tehniko, pevske vaje pa so bile pod taktirko Bogdana Kralja, pianista in zborovodje. Bili sta tudi dve predavanji (v veliki dvorani hotela Vital – Terme Zreče), Burgerjeva je spregovorila o skrivnostih dobrega petja pod naslovom »Tri razsežnosti glasu, telo, dih in duh«, Klančič o cerkveni glasbi v službi bogoslužja. Lansko leto jim je npr. koreografinja pomagala k bolj sproščenemu nastopanju na odru.

Skratka, to so intenzivni študijski dnevi, seveda, povezani tudi z družabnostjo, razvijanjem prijateljskih vezi. Obiskali so tudi Center vesoljskih tehnologij Noordung v Vitanju.

Sklenili pa so jih s petjem združenega zbora Zveze pri maši v zreški župnijski cerkvi, ki jo je daroval ob somaševanju izseljenskega duhovnika Zvoneta Podvinskega upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek. Zbor pod vodstvom Bogdana Kralja in ob spremljavi organista Gregorja Klančiča je pel »mašo Staneta Maliča«, tržaškega glasbenika in skladatelja, tej pa je sledil krajši koncert mladega organista Gabrijela Možine pod mentorstvom Klančiča.

Naj bo pesem sol

»Najprej je odmevala pesem. V naših srcih sedaj nazadnje pa je odmevala Božja beseda in še odmeva v naših srcih. Zato smo jo slišali, zato je bila oznanjena. 'Vi ste sol zemlje'. Ustavimo se pri tem stavku iz Jezusovega nagovora.« S temi besedami je nadškof Turnšek uvedel mašno razmišljanje.

In nadaljeval: »Sol je najprej morda tista, ki daje hrani okus. Tako pravi Jezus, tisti, ki znajo v trpljenju ostati njegovi, dajejo svetu okus. In pravzaprav smo k temu poklicani vsi kristjani. Vsi smo poklicani biti sol zemlje, kar konkretno pomeni, da širimo okrog sebe Kristusov okus ali okus po Kristusu. Da tam, kjer kristjan spregovori, ostane potem v premišljevanju ljudi okus po Kristusu, tudi če ga ne omeni. Kristjan bi naj ravnal tako, da po njegovih dejanjih ostane okus po Kristusu.«

Sveto mašo je vodil upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek. FOTO: Jože Potrpin 

Druga značilnost pa soli pa je, da jo mora biti malo. Same soli ne jemo. Bi bila neužitna. Ampak sol svojo vlogo v izvrši takrat, ko jo je malo. Pravzaprav se izgubi v hrani. Soli ni več, hrana pa je okusna. »Tudi za nas kristjane številke vsaj v Evropi in zahodnem svetu kažejo, da nas je vedno manj. Ampak to ni nič strašnega, kajti soli ni treba veliko. Samo da je sol prava da je sol resnična.«

Torej, kaj bi bila ta sol, ki bi jo naj kristjan pustil? Kot Kristusov okus. To je gotovo v zadnji instanci ljubezen. In tudi pesem, bi lahko rekli, je včasih ali pa bi naj bila vedno sol. »Tudi ko nam vi danes prepevate in pomagate slaviti Boga, daje vaša pesem okus celotnemu dogajanju pri tej sveti maši. Tako je prav, da znamo ceniti ta okus, ki preko pesmi prihaja v naša srca, da so lahko bolj razpoložljiva za Boga, bolj razpoložljiva za dobro. Ampak biti razpoložljiv za Boga pomeni tudi biti razpoložljiv do bližnjega, do brata in sestre, kajti samo, kdor ljubi brata in sestro, ki ju vidi, lahko je v srcu gotov, da ljubi tudi Boga, ki ga ne vidi. Naj nas torej današnje skupno obhajanje svete daritve naredi še bolj za sol tega sveta, da bomo lažje in še bolj kvalitetno širili okrog sebe okus po Jezusu Kristusu,« je nadškof Turnšek sklenil svoj nagovor.