Sredi postnega časa smo romali v Sarajevo, kjer nas je zadnji dan njihovega posta ramazana, uro pred zadnjo molitvijo, sprejel mufti Nedžad Grabus, pred tem mufti v Ljubljani. Razložil nam je, kako poteka postni čas, da se ob koncu vsi zberejo k skupni molitvi, potem pa praznujejo. Tamkajšnje okolje je drugačno. Moje prvo spoznanje je bilo, da pripomore k verski drži muslimanov. Ni treba posebej razlagati, da se nečemu odpoveduješ, tam je jasno, da je ramazan, vse nekako utripa v tem duhu.

Kaj pa pri nas, v naši laični in zelo sekularni družbi? Ne mislim ozkega, družinskega ali župnijskega okolja, temveč splošno družbeno. Če se odločiš za 40 dni brez alkohola, moraš to vsaj osemdesetkrat razložiti in po možnosti po-
slušati argumente, zakaj je to nesmiselno. Pri vseh veganih, vegetarijancih mora kristjan še vedno pojasniti, da ob petkih ne je mesa. V javnih prostorih tudi ni sama po sebi umevna molitev pred jedjo, križ na steni. Nekako se ne morem znebiti občutka, da postajamo kristjan...