Popieluszko je ‘zavetnik socialne pravičnosti’
Popieluszko je ‘zavetnik socialne pravičnosti’
Poljski katoliški škofje v skorajšnjem blaženem Jerzyju Popieluszku (1947-1984) vidijo ‘zavetnika socialne pravičnosti’. V pastirskem pismu, ki ga bodo po vsej deželi prebrali prihodnjo nedeljo, škofje poudarjajo, da se je duhovnik delavskega gibanja ‘Solidarnost’ zavzemal za dobrobit soljudi in pravičnost vseh. Jerzy Popieluszko, ki ga je poljska tajna služba umorila leta 1984, bo letošnjega 6. junija v Varšavi razglašen za blaženega.
Pričevanje Popieluszka je po mnenju škofov ‘danes še vedno zelo aktualno’. Tudi danes se je potrebno zavzemati za resnico, za človekovo dostojanstvo in za vrednote evangelija. Škofje zato v svojem pismu Poljake pozivajo k narodni enotnosti in k prenehanju medsebojne sovražnosti.
Jerzy Popieluszko na Poljskem že dolgo velja za narodnega junaka in simbolni lik cerkvenega upora proti nekdanjim komunističnim oblastnikom. Papež Benedikt XVI. je decembra lani priznal njegove herojske kreposti, s čimer je bila premagana še zadnja ovira na poti razglasitve mučenca komunističnega režima za blaženega. V primeru mučeništva namreč ni potrebno dokazovati čudeža na priprošnjo svetniškega kandidata.
Grob Popieluszka v Varšavi naj bi po uradnih ocenah obiskalo že osemnajst milijonov ljudi. Po vsej Poljski so Popieluszku v čast postavili preko sedemdeset spomenikov in okoli stotrideset spominskih tabel, v petinsedemdesetih mestih pa so po njem poimenovali ulice ali trge. Nedavno preminuli poljski predsednik Lech Kaczynski je Popielusku ob petindvajseti obletnici njegove smrti preteklo jesen posthumno podelil najvišje državno odlikovanje.
Duhovnik Popieluszko je v svojih pridigah obsojal kršitve človekovih pravic s strani komunističnega režima in javno podpiral delovanje delavskega gibanja ‘Solidarnost’. 19. oktobra 1984 so ga ugrabili in umorili agenti poljske tajne službe. Njegov umor je še okrepil upor ljudstva proti režimu in je pripomogel k padcu komunizma nekaj let kasneje. Sodišče je tri storilce obsodilo na zaporne kazni od štirinajst do petindvajset let, domnevni ‘naročnik umora’ pa ni bil nikoli kaznovan.