Škofje so v ponedeljek obravnavali naslednja vprašanja: Škof Andrej Glavan, ki se je kot delegat SŠK oktobra udeležil zasedanja škofovske sinode o evharistiji, je poročal o njenih bistvenih vsebinskih poudarkih, škof dr. Anton Stres pa o plenarnem zasedanju COMECE, ki je novembra potekalo v Bruslju. Spregovorili so o mestu in vlogi predstavnikov Katoliške cerkve v Svetopisemski družbi Slovenije. Potrdili so statute treh medškofijskih ustanov: Medškofijskega odbora za zdravje, Misijonskega središča Slovenije ter Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov. Škofje bodo na nedeljo Svetega pisma, 29. januarja 2006 razglasili Leto Svetega pisma, ki bo v Cerkvi na Slovenskem trajalo od 1. januarja do 31. decembra 2007. Najpomembnejši mednarodni dogodek leta bo svetovni kongres biblicistov v mesecu juliju. Podaljšali so mandat dosedanjemu predsedniku Sveta za cerkvene arhive dr. Francetu M. Dolinarju, na Ministrstvo za kulturo pa bodo naslovili prošnjo za dokončno ureditev statusa Slovenskega verskega muzeja v Stični. V zvezi z odprtimi vprašanji Cerkve na Slovenskem so pripravili Stališče SŠK glede podatkov o denacionaliziranem cerkvenem premoženju. Zasedanje se je v ponedeljek zaključilo s slovesno sv. mašo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja ob 18.30, ki so je udeležili tudi vsi povabljeni škofje iz tujine.

Seje so se v torek udeležili posebej povabljeni gostje: škof msgr. Josef Homeyer iz Nemčije (predsednik COMECE), msgr. Noel Treanor iz Belgije (generalni tajnik COMECE) ter škofje iz sosednjih škofovskih konferenc: goriški nadškof msgr. Dino De' Antoni v imenu Italijanske škofovske konference, graško-sekauški škof msgr. Egon Kapellari v imenu Avstrijske škofovske konference, škof vojaškega ordinariata iz Budimpešte msgr. Tamás Szabó kot predstavnik Madžarske škofovske konference ter zagrebški pomožni škof msgr. Josip Mrzljak v imenu Hrvaške škofovske konference.

Škof Homeyer je predstavil velike izzive, ki stojijo pred Cerkvijo v Evropski uniji spričo krize, ki jo preživlja Unija. Glede na to, da je okrog 60 % prebivalcev Unije katoličanov, se mnogi v pričakovanju pomoči ozirajo proti Katoliški cerkvi. Vsi dosedanji papeži so podpirali evropsko združevanje. Pokojni papež Janez Pavel II. (1978–2005) je v dokumentu Cerkev v Evropi posebej naročil, da moramo katoličani misliti, moliti in delovati evropsko.

Gostje so v nadaljevanju prisluhnili še poročilom o življenju v sosednjih krajevnih Cerkvah v preteklem letu.