Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Posameznik nima prihodnosti

Za vas piše:
Jana Podjavoršek
Objava: 05. 03. 2022 / 16:43
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 05.03.2022 / 16:51
Ustavi predvajanje Nalaganje
Posameznik nima prihodnosti
Br. Štefan Kožuh živi in deluje v Italiji. FOTO: Tatjana Splichal

Posameznik nima prihodnosti

Z br. Štefanom Kožuhom, kapucinom, ki živi in deluje v mednarodnem bratstvu sv. Lovrenca Brindiškega v Celle di Cortona v Italiji, odkrivamo, kje naj zajemamo moč za gorečnost v času, ki ga živimo in kako naj konkretno živimo miloščino, molitev in post.

Kje naj sredi življenja zajemamo moč za gorečnost?

Zelo pomemben korak na poti našega nenehnega spreobračanja je prehod od mlačnosti k gorečnosti Duha. Sveti Ambrož svetuje, naj zajemamo gorečnost pri treh izvirih Duha, ki prebuja v nas gorečnost. Prvi izvir je evharistija, kjer nam Jezus daje Duha. Drugi izvir je Božja beseda, ki je polna Svetega Duha, ta pa v nas prebuja in povečuje gorečnost duha. Tretji izvir pa je izredno izlitje Svetega Duha na nas, kakor recimo na binkošti. Pomembno je, da zavzeto kličemo Svetega Duha in mu ne postavljamo meja. Duhu je treba pustiti svobodo, da naredi, kar želi za danes – tako se bo zagotovo zgodil prehod od mlačnosti k gorečnosti. Pri tem nas spodbuja misel svetega Avguština: »Če so zmogli ti in taki, zakaj ne bi zmogel tudi jaz?«

Postni čas nas vabi, da si prizadevamo za miloščino, molitev in post. Kako naj jo živimo?

Danes postaja klic k solidarnosti izjemno močan; na poti so ukrajinski begunci, brez vsega. Potrebno bo na stežaj odpreti vrata in od tega, kar imamo, deliti, predvsem pa z njimi deliti upanje in zaupanje, da jih ima nekdo rad. Miloščina je konkreten izraz ljubezni, ki pa ima ceno, ki tudi zaboli: deliti ne le odvečno, ampak tudi tisto, kar bi si sam lahko privoščil.

Edini krščanski odgovor, ki zdravi, je molitev.

In vztrajno pošiljamo »valove ljubezni« najbolj odgovornim in vpletenim v vojaški napad na Ukrajino. Ko spremljamo novice z vojnega področja, se v nas pojavlja jeza, ki hitro preide v sovraštvo. A to le še poslabšuje položaj. Edini krščanski odgovor, ki zdravi, je molitev; na odgovorne in vpletene v vojno kličemo blagoslov, pošiljamo jim »valove ljubezni«, da bi se led sovraštva, zlobe in prekletstva v njihovih srcih stopil, da bi se zgodil čudež in bi sedli za pogajalsko mizo in si rekli: »Dovolj je. Bodimo pametni. Poiščimo rešitev.« Molitev je najmočnejše orožje; prek nje steče milostni tok miru do ljudi, ki so potopljeni v razdiralno moč zla.

Za kristjane post ne bi smel (p)ostati shujševalna in zdravilna kura. Za nas je post pot očiščevanja, odlaganja vsega odvečnega na mentalnem in materialnem področju. Pomembno je prepoznati, kaj me v življenju oddaljuje od Boga, da bi po očiščenju zaživel bolj pristen, intimnejši odnos z Njim.

Bog je ljubezen. Mnogi pa se v teh dneh sprašujejo, zakaj je dopustil vojno žarišče v Ukrajini.

Bog spoštuje človekovo svobodo … tudi takrat, ko gre proti njemu samemu. A v veri tudi to blazno trpljenje lahko postne izziv za zorenje in očiščenje. Ujetost vplivnih posameznikov v zlo se lahko prečisti in odreši samo s tem, da solidarno stopimo pod križ drugega – brata, sestre v Kristusu – in ga pomagamo nositi v veri, da nas je Jezus odrešil prav s svojim križem, ko si je naložil na svoja ramena naše grehe in trpljenje, ki iz njih izhaja. 

Ko z Jezusom in kakor on prenašamo lastne in pomagamo prenašati križe drugih, se trpljenje spreminja v odrešenje.

Ko z Jezusom in kakor on prenašamo lastne in pomagamo prenašati križe drugih, se trpljenje spreminja v odrešenje. Za vsa področja našega življenja velja, da posameznik nima prihodnosti. Zato podpirajmo begunce z molitvijo in jih sprejmimo s konkretno ljubeznijo.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (9/2022). 

Kupi v trgovini

Postni čas
Postni izleti
Turistika
7,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh