Nacionalno gibanje druge polovice 19. stoletja je odprlo vrsto vprašanj, med drugim tudi o nacionalni umetnosti in arhitekturi. Pri tem ni šlo samo za spodbudo pri raziskovanju starejših umetnostnih in arhitekturnih obdobij, temveč tudi za poskuse stvaritve posebnega nacionalnega sloga v arhitekturi. Zaradi specifične politične in družbene situacije so bila ta stremljenja še posebej značilna za večino narodov Avstro-Ogrske. A pri tem se je treba zavedati, da v nacionalnih slogih zgrajene stavbe predstavljajo le majhen delež arhitekturne produkcije, ki je kot celota obdržala enoten, lahko bi rekli tudi anacionalen videz po vsem cesarstvu. Pogosto gre pri nacionalnem slogu posameznega naroda zgolj za dejavnost enega arhitekta (in morda njegovega kroga) in ne za neko gibanje, ki bi dobilo širši razmah.

Ločimo tri načine, kako so se arhitekti lotevali oblikovanja nacionalnih slogov. Pri narodih z močnejšim zavedanjem lastne zgodovine, kot so avstrijski Nemci in Čehi, je prišlo do zgledovan...