Zato se kristjani trudimo biti čimbolj podobni našemu odrešeniku Jezusu Kristusu. To je zahtevna naloga. Nekaterim ljudem je to v življenju še posebej dobro uspelo. Bili so v tako tesnem prijateljstvu z Bogom, da so se ljudje okrog njih čudili, Bog pa je po njihovih rokah delal čudeže. Nekatere je Cerkev po njihovi smrti razglasila za svetnike. Njim se priporočamo in jih posnemamo v goreči ljubezni do Boga.

Kaj je post?

Pravkar vstopamo v del cerkvenega leta, ki je priprava na naš največji praznik – veliko noč. Pravimo mu postni čas ali na kratko post. Post v prvi vrsti pomeni, da se odpovemo hrani.

V Svetem pismu je post večkrat omenjen. Jezus se je štirideset dni postil v puščavi. Rekel je, da se bodo tudi njegovi učenci postili, ko njega ne bo več z njimi (Mr 2,18-20). Tudi svetniki so se pogosto postili in se iz ljubezni do Boga odpovedovali drugim prijetnim stvarem.

Jezus se je štirideset dni postil v puščavi. Ilustracija: Marija Bobič

Zakaj je post potreben?

Ampak Bog je vendar dober! Zakaj bi želel, da nam je težko? Trpljenje je velika skrivnost. Vemo, da so tisti, ki so bili veliki Božji prijatelji, tudi veliko trpeli. Trpel je tudi Jezus, sam Božji Sin, in nas s svojim trpljenjem in smrtjo na križu odrešil. Če nekaj, kar nam ni prijetno, prostovoljno sprejmemo in z ljubeznijo darujemo Bogu, ima to v Božjih očeh veliko vrednost.

Post in ostale žrtvice lahko namenimo za duše v vicah, za spreobrnjenje grešnikov, za papeža, za svetost duhovnikov, za kakšnega bolnega prijatelja ali sorodnika … Bog zaradi naše ljubezni in molitev na te osebe v še večji meri izlije svoj blagoslov.

Post pa je pomemben tudi zato, ker z njim krepimo moč volje. Zelo pomembno je, da v življenju ne delamo samo tega, kar nam je prijetno, ampak se znamo odločiti za tisto, kar je prav. Post je odlična vaja za to!

Post je odlična vaja za krepitev volje. Ilustracija: Marija Bobič

Ali se tudi otroci postijo?

Res je, da Cerkev določa, da se morajo postiti zgolj odrasli. Res pa je tudi, da moramo zgodaj začeti z vajo, če želimo biti v nečem zares dobri. Že majhni otroci vadijo instrumente, trenirajo športe, se učijo tujih jezikov – seveda v skladu s svojimi sposobnostmi. Če si želi neki otrok igrati saksofon, hkrati pa zanj še ni dovolj velik, se najprej uči blokflavto. S tem se uri, da bo nekega dne lahko igral saksofon.

Vsi otroci ste poklicani, da ne živite zgolj zase, ampak se kdaj potrudite in se premagate iz ljubezni do Boga in drugih ljudi. Poklicani ste, da to počnete z drobnimi deli ljubezni. S tem trenirate, da boste nekoč čim bolj podobni Jezusu. Tudi Marija, ki se je prikazala pastirčkom v Fatimi, je otroke spodbujala k postu in drugim žrtvicam.

Kako se lotiti posta?

Dobro je, da imamo na tej poti spremljevalca, ki nam pomaga. Lahko so to naši starši ali botri. Skupaj oblikujemo postne sklepe, ki ne smejo biti niti preveč ohlapni niti prezahtevni. Dobro je, da si sklepe zapišemo, spremljevalca pa prosimo, naj nam pri njih pomaga vztrajati. V pomoč je tudi, če post darujemo za določeno osebo ali namen.

V postnem času si povabljen, da okrepiš svojo molitev. Ilustracija: Marija Bobič

Post spremljajo dobra dela in molitev

Post ni zgolj junaška vaja, ki jo delamo iz lastnih moči, ampak je Božja milost. Zato ga mora vedno spremljati molitev. V postnem času si povabljen, da okrepiš svojo molitev. To pomeni, da moliš dlje časa ali bolj pogosto kot običajno.

Prav tako naj post v hrani spremljajo druge manjše odpovedi: npr. odpoved risankam, računalniškim igricam, družabnim omrežjem ...

Post nima vrednosti, če ne vodi v spremembo srca. Zato ga vedno spremljajo dela ljubezni do Boga in ljudi okoli nas – dobra dela. Koliko prilložnosti za pomoč drugim lahko najdeš?

Naj ti fatimska Marija in pastirčki izprosijo milost velikodušnega srca in vztrajne zvestobe!

Postni čas je priprava na naš največji praznik – veliko noč. Ilustracija: Marija Bobič

Kaj ti pomeni post? Kako se postiš?

Marjeta Tita, 8 let: V postnem času se odpovem različnim stvarem, npr. sladkarijam od pusta in ob določenih dnevih mesu. Post je priprava na veliko noč, zato takrat z družino večkrat molimo in gremo k maši. Gremo tudi na križev pot, ki poteka po gozdu do kapelice. Letos se bom potrudila, da se bom večkrat igrala s svojo mlajšo sestrico in bratcem.

Daniel, 7 let: Zame je post priprava na veliko noč in to, da nekaj darujem Bogu. Ko se postim, ne jem sladkega, ne gledam risank in zjutraj v postelji sam molim.

Artur, 8 let: Na začetku posta se z družino zmenimo, čemu se bomo odpovedali in česa bomo delali več. Vsak teden potem pogledamo, kako nam je šlo. Cela družina ne jemo sladkarij, mami in očka pa še kaj drugega ne. Enkrat smo za dobra dela zbirali fižolčke v velik kozarec, za veliko noč pa smo jih zamenjali za čokoladne bombone.

Mija, 7 let: Letos se bom postila tako, da se bom odpovedala bombonom. Poleg tega bom večkrat pomagala mami pri zlaganju opranih oblačil.

Članek je bil objavljen v marčevski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!