Z oceno od 1 do 5 ocenite, kako ljub vam je postni čas.

Ocenila bi ga s 5. Postni čas mi je izjemno dragocen, saj ga razumem kot obdobje intenzivne notranje priprave na največji krščanski praznik – Kristusovo vstajenje. To je čas, ko se zavestno ustavim in poglobim v razmišljanje o svojem življenju. Pomeni mi priložnost za osebno spreobrnitev srca, ko lahko odložim nepotrebno in se vrnem k bistvu svoje vere.

Če bi morali izbrati eno besedo, s katero bi opisali bistvo postnega časa za vas, katera bi bila?

Izbrala bi besedo SPREOBRNJENJE.

Ste se v tem postnem času čemu odpovedali? Kakšen je za vas smisel te odpovedi?

Letos se nisem osredotočila na odpoved konkretni hrani ali razvadi, ampak sem izbrala pot »notranjega posta«. Moj namen je bil izprazniti prostor v svojem vsakdanu, da bi ga lahko zapolnila s poglabljanjem osebnega odnosa s Kristusom. Smisel te odpovedi je v tem, da utišam hrup sveta in jasneje slišim Kristusov glas, ki mi lahko spregovori: preko osebne molitve, branja Svetega pisma, prejemanja zakramentov svete spovedi in evharistije.

Kaj od navad, razvad, navezanosti vam je najtežje izpustiti iz rok?

Če pogledam svoje navade, bi mi bilo verjetno najtežje opustiti gledanje televizije. To je pogosto tista oblika sprostitve, ki hitro postane pasivna navezanost in krade čas, ki bi ga lahko namenila molitvi ali bližnjim, kakšnemu opravilu ali branju.

Kako se vaša postna dejanja konkretno dotaknejo drugih ljudi?

Moja prizadevanja za spreobrnjenje srca se odražajo v večji potrpežljivosti in pozornosti do ljudi okoli mene. Ko iščem mir v Kristusu, ta mir lažje prenašam v odnose, kar se kaže v bolj sočutnem poslušanju in pripravljenosti pomagati tam, kjer je stiska največja.

Kako opravite s skušnjavo, kadar pride?

Skušnjave ne skušam premagati zgolj z lastno voljo, saj vem, da sem šibka in bi hitro padla. Namesto tega jo izročim Kristusu. Preko te izročitve v molitvi prejemam Njegovo moč, s katero veliko lažje prepoznam pasti in premagam trenutke slabosti.

Najljubša postna pesem:

Oljsko goro tiha noč pokriva …

S katero postajo križevega pota se trenutno najbolj poistovetite?

S 6. postajo: Veronika poda Jezusu potni prt. Ob tej postaji me vedno znova nagovori vprašanje: Kaj bi jaz ponudila Kristusu, če bi ga danes srečala na njegovi poti trpljenja? Sprašujem se, kaj je tisto dragoceno v meni, kar mu lahko darujem – je to moje srce, moj čas ali morda sočutje do trpečega bližnjega, v katerem se skriva Njegov obraz?

Kaj si želite v tem postnem času slišati od Boga?

Želim si, da bi mi Bog govoril vsak dan preko mojih bližnjih in ljudi, ki mi jih pošilja na pot. Moja prošnja je, da bi mi odprl oči in srce, da bi v vsakem človeku prepoznala Kristusa ter se znala ljubeče in konkretno odzvati na njihove potrebe.

Katerega trenutka v velikonočnem tridnevju se najbolj veselite?

Najbolj se veselim velikonočne vigilije. Trenutek, ko po blagoslovu ognja in prižigu velikonočne sveče v temi cerkve odjekne slovesna ALELUJA in zapojejo zvonovi, je zame nepopisen. Takrat z vsem bitjem začutim, da je Kristus zmagal nad smrtjo in nam vsem zopet prinesel upanje. Tega upanja se nato veselim vsako nedeljo posebej.

Post in veselje – ali po vašem gresta skupaj?

Seveda, tesno sta povezana. Post ni žalost, ampak očiščenje. Ko se srce skozi spreobrnjenje osvobodi bremen, se v njem naseli pristno, globoko veselje. Praznovanje velike noči je logična in čudovita posledica postnega prizadevanja.