V pridigi je g. nadškof poudaril, da je najlepši oltar, oltar našega srca, ki je vir ljubezni in darovanja za soljudi. Ko se bomo kot Kristusovi gostje zbirali okrog njegove mize, naj bo to kraj skupnosti in miru, svetišče hvale in zahvale, dokler se ne snidemo v nebesih z živim Bogom. Sledil je slovesen obred posvetitve oltarja, ki ga je nadškof opravil z obredom maziljenja, pokaditve, pogrinjanja in razsvetlitve oltarja. Tako se je v vidnih znamenjih izrazil nevidni del posvetitve, ki ga je opravil Bog.

Na posvečeni oltarni mizi je g. nadškof ob somaševanju salezijanskega inšpektorja g. Petra Končana, g. Janeza Potočnika in domačih duhovnikov nadaljeval sv. mašo, ki so jo z ubranim petjem polepšali in obogatili pevski zbori. Zahvale na koncu maše so veljale nadškofu Hočevarju in duhovnikom za enkratno duhovno bogato doživetje posvetitve oltarja, vsem izvajalcem, prostovoljcem in donatorjem, ki so sodelovali pri postavitvi oltarja ter Bogu za vse podarjene milosti.