Marjeta Žumer:

Protistrup proti osamljenosti, tej rani človeštva, je, da drug drugemu postajamo bližnji, da si dovolimo biti ranljivi in vstopimo v stisko drugega.

Spominjam se, da me je po-
klicala starejša gospa, če poiščem nečaka, ki se je nekje že tri dni zapijal v avtu. Premagala sem strah in predsodke in ga šla iskat. Ko sem se približala avtu, sem ga s polno ljubezni in brez obsojanja prosila, naj se presede, da ga peljem domov. Takrat mi je rekel: »Gledal sem na uro 11.30 in si dejal, zame ni več upanja. Spet sem pogledal, ura je bila 11.35 in zagledal tebe in vedel: zame je upanje.« Njegove solze kesanja in moja sreča, da sem ga našla živega in s spodbudo, da začne znova, so bile neizmerne.

Spoznala sem starejšo gospo, ki so jo skoraj vsi zapustili. Živela je v zelo težkih razmerah. Odkrila sem, da je odvisna od alkohola, in ji pomagala premagati mnoge ovire. Uspešno se je podala na enoletno zdravljenje in zaživela novo življenje.

Večkrat je potrebna le majhna pozornost, da bli...