Jezus kot Božji Sin vidi svoje poslanstvo v tem, da nas vse, svoje brate in sestre, naredi enake sebi v tem, da bi lahko tudi mi tako kot on videli Boga kot našega Očeta. Ko v molitvi izrazi svoje hotenje, da bi bili tudi vsi njegovi učenci »tam, kjer sem jaz« (Jn 17,24), se lahko spomnimo, da že od trenutka, ko sta Eva in Adam po zaužitju sadu s prepovedanega drevesa pobegnila izpred Božjega obličja in se skrila »sredi drevja v vrtu« (1 Mz 2,8), ljudje živimo kot v izgnanstvu, stran od svoje prave domovine, zunaj svojega naravnega prostora. Čeprav ves čas bolj ali manj jasno slutimo, da nič od tega, kar nam ponuja svet, ne more v resnici izpolniti našega najglobljega hrepenenja, pa vseeno ne zmoremo spoznati, v katero smer drži prava pot nazaj domov. Svet, za katerega Jezus pravi, da Očeta »ni spoznal«, za evangelista Janeza predstavlja vse odnose, ki temeljijo na tisti prvi kačini laži in na vseh drugih lažeh, ki ji sledijo skozi stoletja in jim ljudje še vedno verjamemo. Kot tak tor...