Zdomska književnost je od leta 1945 do danes literarnovedno prešla skozi tri obdobja. Od konca vojne in nastopa totalitarnega režima pa do začetka sedemdesetih je bila v matici povsem zamolčana, knjige eksilnih avtorjev prepovedane, če so to literaturo že omenjali, je imela vedno epitet »sovražna«. Leta 1972 je v Trstu pri založbi Zaliv izšla prelomna monografija Jožeta Pogačnika Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo, s katero je vsaj v literarnovednih krogih zdomska (in del »nepravoverne« zamejske) literatura dobila domovinsko pravico, čeprav večina knjig zdomskih avtorjev še vedno ni bila dostopna širši kulturni javnosti.

Mačehovska matica

V osemdesetih, posebej pa po osamosvojitvi je zaradi temeljitih predstavitev in raziskav nekaterih literarnih zgodovinarjev (Tarasa Kermaunerja, Franceta Pibernika, Janje Žitnik Serafin idr.) postala integralni del slovenske literature, bila vključena v antologije, literarne zgodovine, o njej so se zvrstili...