Moja misel v teh povelikonočnih dneh posebej sega k vam, ki živite daleč od domovine, a jo nosite v srcu. Velika noč je praznik upanja, ki presega razdalje in meje. Vera v vstalega Kristusa nas povezuje, kjer koli smo – v domovini, v Evropi ali na drugih celinah. V njem prepoznavamo smisel svojega življenja, moč za preizkušnje in vir novega začetka.

Vera v vstalega Kristusa nas povezuje, kjer koli smo.

Velikonočno sporočilo nas nagovarja in spodbuja k spoznanju, da trpljenje nima zadnje besede. Škofjeloški pasijon – starodavna in edinstvena uprizoritev kapucina patra Romualda, ki jo je zapisal leta 1721 in se po enajstih letih letos znova izvaja – je dragocen izraz naše vere in kulture. V njem pot križa vodi v vstajenje. Ta dediščina povezuje ljudi, rodove in narode ter nas postavlja pred vprašanje o veri, ki jo živimo v vsakdanjem življenju. Škofja Loka s svojo pasijonsko tradicijo že stoletja vzdržuje živo vez tudi z bavarskim prostorom. Münchenski kardinal in pomožni škofje ohranjajo iskrene vezi s Slovenijo – na cerkvenem in kulturnem področju. To je lep zgled, kako vera gradi mostove med narodi.

Kristjani smo poklicani, da smo »sol zemlje in luč sveta«. Vera nikoli ni ločena od vsakdanjega življenja, ampak ga preobraža od znotraj – v družini, pri delu, v odnosih in v družbi. Sveti papež Janez Pavel II. je v apostolski spodbudi Ecclesia in Europa (2003) poudaril, da kristjani vero uresničujemo tako, da postane kultura našega življenja, saj je sicer ne sprejmemo v polnosti, je ne premislimo do konca in je ne živimo zvesto. Te besede nas vabijo, da vero živimo celostno: ne le kot osebno prepričanje, temveč kot navdih za naše odločitve, za naš odnos do bližnjega in za oblikovanje skupnega dobrega.

Kjer vera postane življenjska drža, tam nastaja kultura upanja, spoštovanja in odgovornosti.

Kjer vera postane življenjska drža, tam nastaja kultura upanja, spoštovanja in odgovornosti. To še posebej velja za vas, ki živite v različnih okoljih in kulturah. S svojo zvestobo evangeliju in slovenskim koreninam pričujete, da je mogoče združevati odprtost svetu in zvestobo izročilu. Tako vera postaja most med narodi in generacijami.

Slovenska škofovska konferenca z veliko pozornostjo spremlja življenje naših skupnosti v tujini. Zavedamo se, da vsaka slovenska župnija zunaj domovine pomeni »malo Slovenijo« – prostor vere, jezika in pripadnosti. Hvaležni smo vsem duhovnikom, redovnikom in laikom, ki skrbite za duhovno oskrbo Slovencev in njihovih prijateljev.

Vsaka slovenska župnija zunaj domovine pomeni »malo Slovenijo«.

V prihodnost naših skupnosti v Evropi gledamo z zaupanjem. Čeprav se razmere spreminjajo, ostaja bistveno: živa vera, povezanost in odprtost za nove rodove. Kjer je Kristus, tam je prihodnost.

Članek je bil objavljen v reviji Naša luč (05/2026).