Pozno sem te vzljubil,

Lepota, večno davna, večno nova,

pozno sem te vzljubil!

In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj,

in tam sem te iskal, nelep sem se gnal

za lepimi stvarmi, ki si jih ti ustvaril.

Z menoj si bil in jaz ne s teboj.

Daleč od tebe so me držale stvari,

ki sploh ne bi bivale,

ko ne bi v tebi bivale.

Vabil si in klical – in prebil si

mojo gluhoto. Bliskal in žarel si

– in premagal si mojo slepoto.

Sladko si mi dehtel in srkal sem tvoj vonj

– po Tebi koprnim.

Okusil sem te – in sem te lačen in žejen.

Dotaknil si se me

– in zagorel sem v tvojem miru.

sv. Avguštin