Če bi o tem povprašali kakega ateista, bi najbrž sprva malce čudno pogledal, češ, Bog pač ne obstaja, tako da tudi razdalje, po kateri sprašuješ, pravzaprav ni. A če bi vztrajali – »kje pa bi bil, če bi bil?« –, bi naš kolega s prstom najbrž pokazal nekam tja, daleč, k velikemu poku, to se pravi okrog 13,8 milijarde let nazaj. Ali pa v smeri 46 milijard svetlobnih let od tu – kolikor naj bi bila razdalja od nas do roba vesolja danes. Tam nekje bi se skrival, če bi bil.

Mislim, da tudi velik del vernega ljudstva najbrž ne bi ponudil dosti drugačnega odgovora, vsaj kar zadeva »lokacijo«. Tam nekje, ampak je! Je! V večstoletni polemiki z ateistično miselnostjo smo se mnogi navadili, da o tem vprašanju razmišljamo v njenem jeziku. V jeziku, v katerem je svet svet, onstranstvo pa je onstranstvo – če sploh je. In če Bog obstaja, obstaja tam, v onstranstvu. – Ne … S takšno predstavo je narobe skoraj vse.

Naš Bog, krščanski Bog je blizu. V Jezusu Kristusu se presežno in dosežno, nebo in zemlja...